Ameriška vlada je v hudih denarnih težavah, rešitve vprašanja povišanja zdajšnje meje javnega dolga v višini 14.300 milijard dolarjev ne bo še najmanj do nedelje, denarja pa zmanjkuje. V četrtek so imele ZDA na voljo 73,768 milijarde dolarjev, kar pomeni, da je tehnološki velikan Apple likvidnejši, saj je imel 25. junija v denarju in hitro unovčljivih vrednostnih papirjih za 76,156 milijarde dolarjev sredstev. 2. avgust se približuje, nihče si ne upa pomisliti na posledice bankrota. Vlagatelji so na trnih in verjamejo, da bo nekakšen kompromis le sprejet. Dejstvo je, da bodo morale tudi ZDA tako kot prezadolžene evropske države začeti varčevati, kar pa bo negativno vplivalo na gospodarsko rast. Ta se je v prvem polletju ustavila.

Letošnja rast, za zdaj, prav mizerna
V drugem četrtletju je bila (na letni ravni) rast ameriškega bruto domačega proizvoda le 1,3-odstotna, kar je manj od prejšnjih ocen. Navzdol so bili popravljeni tudi podatki za prvo četrtletje - rast BDP-ja je bila vsega 0,4-odstotna in ne 1,9-odstotna, kot so govorile prejšnje ocene. Skratka, letos se je rast povsem ustavila, možnost za novo recesijo se je močno povečala, vse pa bo odvisno od ameriških potrošnikov, ki predstavljajo 70 odstotkov celotnega BDP-ja. V drugem četrtletju je potrošnja porasla le za 0,1 odstotka, kar je velik korak nazaj v primerjavi z 2,1-odstotno rastjo v prvih treh mesecih letošnjega leta. Delniški indeks Dow Jones je v petek izgubil še 0,8 odstotka in v tednu, ko ni bilo niti enega pozitivnega dne, skupno izgubil 4,2 odstotka.

Moody's ni tako oster kot S&P
Vsa negotovost gre v prid tistim, ki stavijo na zlato - cena je dosegla rekordnih 1.628 dolarjev za unčo. Potem ko je bonitetna agencija S&P posvarila, da utegnejo ZDA oktobra izgubiti najboljšo kreditno oceno, so bili v pete pri Moody's nekoliko zmernejši in pravijo, da bodo v naslednjem poročilu skoraj gotovo še ohranili oceno trojni A, vendar z negativnimi obeti. Vse bo seveda odvisno od predstave ameriškega gospodarstva in želje, da Washington zniža proračunski primanjkljaj. Zvezne rezerve so junija končale 2. krog kvantitativnega sproščanja, vseeno pa verjamejo, da bo v drugem polletju gospodarska rast oživela, sicer bo treba z izjemnimi ukrepi spet zagotavljati presežno likvidnost.

Občutna rast obveznic
Zelo razburljivo je bilo v petek dogajanje na obvezniških trgih. Ker bo delovanje ameriške zakladnice (U.S. Treasury) ob propadlih pogajanjih o zvišanju meje javnega dolga ohromljeno in zakladnica ne bo mogla izdajati novih obveznic, je cena ameriških obveznic močno porasla, donosi pa so posledično občutno padli. Vlagatelji se bojijo, da bo ponudba obveznic padla, povpraševanje pa je kljub črnim oblakom, ki se zgrinjajo nad ZDA, še vedno visoko. Donos 10-letne ameriške obveznice je padel na najnižjo raven v zadnjih osmih mesecih - na vsega 2,79 odstotka. Enodnevni padec znaša 15 bazičnih točk, kar je največ po marcu 2009, ko je Fed najavil prvi krog kvantitativnega sproščanja (QE1), vreden 300 milijard dolarjev.

Krkini polletni rezultati niso nikogar ganili
Ljubljanska borza se iz tedna v teden pogreza nižje in je letos izgubila že skoraj 15 odstotkov, merjeno z indeksom SBI TOP, ki je zadnji teden padel še za 2,27 odstotka. Telekomove delnice, ki so se poleti s 70 povzpele na 80 evrov, so zdrsnile za več kot šest odstotkov, na 74 evrov. Konec avgusta bo skupščina Telekoma, predlagana dividenda znaša tri evre bruto na delnico. Delnice Nove KBM (tedenska izguba: -3,83 %) so spet na zgodovinskem dnu in vredne le 6,29 evra. Objava polletnih Krkinih rezultatov (dobiček je v primerjavi z istim lanskim obdobjem porasel za odstotek) ni imela vpliva na trgovanje, cena delnic novomeškega farmacevta ostaja tik nad 60 evri. Morda bo šele vzporedna kotacija (verjetno v Varšavi) spodbudila rast Krkinih delnic.