Država je z Mednarodnim denarnim skladom, s katerim je leta 2006 sicer za desetletje prekinila sodelovanje, začela pogovore o novem posojilu. "Sledimo edini razpoložljivi poti za izhod iz gospodarske stagnacije, da bi se tako izognili veliki gospodarski krizi, ki bi prizadela vse in nas potisnila nazaj v našem razvoju," je ljudstvo nagovoril predsednik Mauricio Macri.

Po njegovih besedah je nova posojilna linija namenjena temu, da se bo druga največja južnoameriška država lažje spopadla z zanjo vse bolj zaostrenim globalnim ekonomskim okoljem naraščajočih obrestnih mer v razvitem svetu - še posebej v ZDA - ki sprožajo beg kapitala iz razvijajočih se držav in znižujejo vrednost njihovih valut. Izpostavil je tudi rast cen nafte.

Finančni minister Nicolas Dujovne je Macrija dopolnil z besedami, da si bo Argentina prizadevala doseči dogovor o t. i. preventivni posojilni liniji, ni pa hotel povedati, za kakšen znesek gre. Po mnenju analitikov bi lahko njena višina dosegla okoli 20 milijard dolarjev.

Generalna direktorica IMF-a Christine Lagarde je povedala, da se bodo pogovori "o načinih, kako podpreti argentinsko gospodarstvo", začeli kmalu in naj bi potekali po hitrem postopku.

Po odplačilu zadnjega posojila prekinili odnose
Argentina tako spet tvorno sodeluje z IMF-om, potem ko je leta 2006, ko mu je odplačala zadnjo tranšo posojila, za desetletje, v katerem sta državo vodila Nestor Kirchner in nato njegova soproga Cristina Fernandez de Kirchner, celo prekinila sodelovanje s skladom. Odnosi so se izboljšali šele z Macrijevim prihodom na oblast leta 2015, Dujovne pa je v torek dejal, da gre zdaj za "zelo drugačno ustanovo, kot je bila pred 20 leti".

Argentina se je sicer že večkrat v zgodovini znašla v težkih finančnih in gospodarskih razmerah ter razglasila nesposobnost odplačevanja državnega dolga, nazadnje v letih 2001 in 2002, ko je po večletni krizi padla pod skoraj 100 milijard dolarjev visoko dolžniško goro, podpirati pa jo je nehal tudi IMF.

V pogajanjih z upniki so nato skoraj vsi sprejeli dogovor o prestrukturiranju dolga, ki je predvideval odpis 70 odstotkov vrednosti obveznic. Sedem odstotkov upnikov je takšno rešitev zavrnilo in so zahtevali, da jim država poplača polno vrednost obveznic. Zgodba se je z dogovorom nato razpletla leta 2016, ko se je država vrnila na finančne trge in odplačala tudi zadnja stara posojila IMF-u.

Država je sicer s prihodom Macrija na oblast po več kot desetih letih bolj protekcionistično naravnanega vodenja danes že preminulega Kirchnerja in njegove soproge v prvih dveh letih uživala razmeroma ugodne gospodarske razmere, v zadnjem času pa jo je zaostrovanje denarne politike ameriške centralne banke Fed močno prizadelo.

Peso hitro izgublja vrednost
Argentinski peso je v zadnjih tednih izgubil več kot desetino vrednosti, inflacija pa je lani na primer dosegla skoraj 25 odstotkov in naj bi se tudi letos gibala okoli 20 odstotkov. Argentinska centralna banka je ključno obrestno mero prejšnji teden sicer dvignila na 40 odstotkov, a učinek slabljenja pesa predvsem na dražitev zadolževanja v tujini je bil očitno prevelik.

Macri je priznal, da je Argentina med državami, ki so najbolj odvisne od tujega financiranja, za kar so po njegovih navedbah odgovorna leta previsoke javne porabe, kar želi njegova administracija z reformnimi ukrepi zdaj rešiti. Nad ukrepi bo očitno v prihodnje spet bdel tudi IMF.

Prebivalci se bojijo posojil
Politični analitik Carlos Germano medtem opozarja, da imajo posojila in Mednarodni denarni sklad v Argentini še vedno zelo negativno konotacijo in med prebivalci sprožajo strah. "Kirchnerjeva oblast si je močno prizadevala, da je demonizirala IMF. Velika večina ljudi zdaj verjame, da gre za sopomenko krizi in obrestim," je Germano dejal za Financial Times.