Brezposelnost je v ZDA prvič po aprilu 2000, ko se je iztekalo obdobje silovitega vzpona delnic podjetij "pikakom", padla pod štiri odstotke. A to je bolj posledica krčenja delovne sile (236 tisoč Američanov se je umaknilo s trga dela) kot ustvarjanja novih delovnih mest. Aprila je največje gospodarstvo sveta dodalo neto 164 tisoč novih služb, kar je malce manj od pričakovanj. Vseeno ne gre prezreti, da so ZDA že skoraj devet let v obdobju konjunkture, kar je drugo najdaljše obdobje v zgodovini. Vlagatelji, ki jih vedno bolj skrbi inflacija, so v svežem poročilu ministrstva za delo veliko pozornosti posvečali tudi rasti plač. Te so v ZDA na letni ravni porasle za 2,6 odstotka, kar vliva upanje, da bo Fed lahko inflacijo brzdal brez preostrih posegov v denarno politiko.

Buffett "nor" na Apple
Spomnimo, da so februarja prav zaradi podatka o nepričakovano visoki rasti plač delnice na Wall Streetu utrpele velik udarec, indeksi pa so se za več kot deset odstotkov odmaknili od rekordov. Tokrat je delniški trg ubral drugačno pot: vodilni newyorški delniški indeksi so v petek poskočili za približno poldrugi odstotek, s tem pa bolj kot ne nadomestili izgube iz prejšnjih dni tega tedna. V ospredju so bile Applove delnice. Sredi tedna so vlagatelji pozdravili spodbudne četrtletne rezultate (več v spodnji infografiki), ob koncu tedna pa je delnice na rekordnih 184 dolarjev pognala novica, da je sloviti vlagatelj Warren Buffett prek svojega finančnega holdinga Berkshire Hathaway v prvem četrtletju še za 75 milijonov delnic povečal svoj delež v proizvajalcu iPhonov.

"Bitcoin špekulacija, ne naložba"
Naložba družbe Berkshire Hathaway je v Applu zdaj skupno vredna okrog 45 milijard dolarjev. Že ob koncu leta 2017 je imel namreč Berkshire v svojem portfelju dobrih 165 milijonov Applovih delnic, katerih cena je v petek pri 184 dolarjih dosegla nov rekord. Za podjetje iz Cupertina, ki je imelo v prvem četrtletju slabih 14 milijard dolarjev dobička, Buffett pravi, da je neverjetno in da zasluži skoraj dvakrat več kot drugo najbolj dobičkonosno podjetje v ZDA. Mimogrede: Buffett je pred dnevi spet ošvrknil bitcoin in pravi, da ne gre za naložbo, ampak špekulacijo, saj je v ozadju le upanje, da boš našel nekoga, ki mu boš lahko kovanec prodal po višji ceni. A to ni škodilo ceni bitcoina, ki se je včeraj povsem približala 10 tisoč dolarjem.

Napačna stava hedge skladov
Še naprej se krepi ameriški dolar. Podobno kot v prejšnjem tednu je tudi v zadnjem tednu v primerjavi z evrom pridobil približno odstotek in pol, tako da je treba za en evro prvič po začetku leta spet plačati manj kot 1,20 dolarja. V primerjavi s švicarskim frankom je dolar za hip prebil pariteto. Na dolar pozitivno vplivajo pričakovanja, da bo Fed letos vsaj še dvakrat zvišal ključno obrestno mero, medtem ko bodo preostale centralne banke previdnejše pri zaostrovanju denarne politike. Prvič v zadnjem letu je dolar tudi prebil 200-dnevno drseče povprečje, kar je hedge sklade, ki so s prodajami na kratko (short) stavili na padec dolarja, ujelo na napačni nogi in so morali zapreti določene pozicije, to pa je še dodatno zvišalo vrednost dolarja.

V Argentini kar 40-odstotne obresti
Ker se v ZDA pričakuje nadaljnje višanje obrestnih mer (in, vsaj v teoriji, posledično tudi krepitev dolarja), je v zadnjem obdobju opaziti precejšen odliv kapitala iz držav v razvoju. Najbolj ranljivi državi sta Argentina in Turčija, ki imata tudi visok trgovinski primanjkljaj. Da bi zajezili odliv, je centralna banka v Argentini obrestno mero v osmih dneh zvišala kar trikrat, in sicer s 27 na vrtoglavih 40 odstotkov. Samo letos je domača valuta peso v primerjavi z dolarjem izgubila 15 odstotkov. Nič bolje ni v Turčiji, kjer je lira od 1. januarja padla za enajst odstotkov, prav takšna pa je tudi izguba osrednjega delniškega indeksa. Vlagatelji kapital selijo v ZDA, kjer so vedno bolj privlačne netvegane državne obveznice. Donosnost desetletne je pred dnevi po letu 2014 spet presegla tri odstotke.

Elon Musk razburil analitike
Teden je razburkalo tudi dogajanja v Tesli, ki ne more in ne more doseči ciljev pri proizvodnji modela 3. Proizvajalec električnih avtomobilov je še eno četrtletje posloval z izgubo, v treh mesecih je izgubil skoraj milijardo dolarjev, kar je še okrepilo strahove, ali bo podjetje sposobno servisirati svoje dolgove. A bolj kot to je analitike razburil prvi mož podjetja Elon Musk, ki je na videokonferenci nestrpno odgovarjal na njihova vprašanja, kot da ne bi poznal osnov korporacijske kulture in kot da nikoli ne bo več potreboval kapitalskih trgov. Rekel je tudi, da ga vprašanja ubijajo in da so dolgočasna ter neumna. Delnice, ki so najbolj "shortane" med vsemi (največ je stav, da bo njihova vrednost padala), so v četrtek izgubile dobrih pet odstotkov in zdrsnile na okrog 280 dolarjev.