Pri delih na avstrijski strani sodeluje približno 1000 delavcev, doslej so izpod Karavank odpeljali približno 1,5 milijona ton kamenja, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Zdaj Avstrijci že betonirajo notranji ovoj predora.

Asfinag bo predor na avstrijski strani pripravil na opremljanje z varnostno tehniko. Poleg del na notranji oblogi bodo do konca leta 2022 dokončali tudi sistem odvodnjavanja, vključno z gradnjo cestišča. Preboj naj bi sledil jeseni 2023, promet naj bi prvič stekel leta 2025, piše v sporočilu za javnost Asfinaga.

Avstrijci so graditi začeli pred tremi leti.

"Danes stojimo tukaj na državni meji in v skoraj doglednem času bo čezmejni predor Karavanke našo deželo še bolje in varneje povezal z našo sosedo Slovenijo. Tole šivankino uho bo kmalu zgodovina, s tem pa tudi zastoji poleti. Nečesa ne smemo pozabiti: ta naložba ustvarja številna delovna mesta na Koroškem, ne samo v času gradnje, temveč trajnostno za naslednja desetletja," je ob tem izjavil koroški deželni glavar Peter Kaiser.

Slovenski del gradijo Turki

V Sloveniji so pritožbe pri iskanju izvajalcev zamaknile začetek del za leto in pol. Zaradi tega se je predvidena predaja druge cevi prometu zamaknila s februarja 2024 na konec leta 2025. Nato bo stekla še sanacija obstoječe cevi in nemotenega prometa skozi predor Karavanke, takrat že z dvema cevema, ni mogoče pričakovati prej kot konec leta 2027.

Na slovenski strani so za zdaj izkopali okoli 1400 metrov, kar je nekaj več kot 40 odstotkov predvidene podzemne gradnje, so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili na Darsu. Dela za zdaj potekajo brez posebnosti in skladno s terminskim planom, so še dodali.

Skupna vrednost projekta, ki ga izvajata Asfinag in slovenski Dars, je 320 milijonov evrov.

Izkop druge cevi je na slovenski strani predora stekel avgusta lani. Dela izvajajo turški delavci podjetja Cengiz, za katere so v bližini gradbišča postavili posebno naselje. Tako delo poteka 24 ur na dan vse dni v letu.