Komisija izpostavlja številne napake - od tvegane širitve banke z neomejenimi jamstvi koroških oblasti, okoliščin podržavljenja banke v letu 2009 do počasnega ustanavljanja slabe banke. "Dogajanje v povezavi s Hypom je zaznamovano z napakami na deželni in državni ravni," je poročilo povzela predsedujoča komisiji Irmgard Griss. Zvezni vladi ni mogoče prikimati, da so bile vse njene odločitve v korist banke in javnosti. Vendar pa oškodovanje po ocenah preiskovalcev ni bilo namerno.

Jamstva dežele Koroške pa so jasen primer "moralnega hazarda", navaja komisija. "Dežela je očitno računala na to, da bo, če bi postala jamstva prevelika, vskočila država," ugotavljajo preiskovalci. Banka Hypo zaradi deželnih jamstev ni imela razloga, da bi omejila svojo tvegano rast.

Komisija je bila med drugim kritična tudi do presoje centralne banke glede stanja Hypo banke v času, ko ji je država konec leta 2008 prvič odobrila državno pomoč. Centralna banka takrat namreč Hypa ni označila kot problematičnega, preiskovalci pa so kritični tudi do finančnega ministrstva, ki takrat po njihovem mnenju ni zahtevalo dovolj dobre ocene. Če bi Hypo že takrat prepoznali kot problematično banko, bi morala ta pripraviti načrt prestrukturiranja. Tako pa so ji zgolj odobrili državna sredstva in zamudili priložnost, da bi banka rešila svoje strukturne težave.

Sporna nacionalizacija
Komisija se je posvetila tudi okoliščinam nacionalizacije Hypa konec leta 2009. Odločevalcem na državni ravni očita, da so odločitev o nacionalizaciji sprejeli, ne da bi si prej zagotovili vse potrebne informacije in pretehtali morebitne alternative. Alternative so obstajale, je prepričana komisija.

Brez napak pa ni šlo niti v času po nacionalizaciji. Takrat za banko ni bila oblikovana ustrezna strategija, ki bi predvidela kar najboljšo zaščito interesov države in davkoplačevalcev. Revizorji so redno ugotavljali pomanjkljivosti, a iz tega niso sledile nikakršne posledice. Na vprašanje o posledicah za politične akterje je Grissova pojasnila, da se poročilo osredotoča na dejstva, ne na posledice.

Na ugotovitve so se že odzvali v avstrijski politiki. Državni vrh je bil zadržan - kancler Werner Faymann je potrdil, da je vlada poročilo prejela, a dodal, da ga mora še prebrati. So se pa tako v koaliciji kot v opoziciji strinjali, da morajo iz ugotovitev vsekakor slediti posledice.