Slovenska Hypo Alpe Adria Bank je po poročanju Dnevnika nekatera posojila na začetku junija prenesla na interno slabo banko, pod njenim okriljem pa je zdaj že za okoli pol milijarde evrov bruto slabih naložb in posojil, ki jih je banka odobrila v Sloveniji.

S podrobnejšega seznama slabih posojil je mogoče razbrati, da so v Hypu, ki ga je v letih pred krizo vodil Božidar Špan, pri financiranju podjetij in projektov zanemarjali tveganja na podoben način, kot so to počeli v Novi Ljubljanski banki in Novi Kreditni banki Maribor.

Vse omenjene banke so svojim strankam dopustile financiranje investicij skoraj izključno z dolžniškimi viri, brez lastnega kapitala. Vendar naj bi bilo po ugotovitvah Dnevnika med njimi tudi nekaj razlik.

Manj holdingov in gradbenih podjetij
Med nasedlimi Hypovimi posojili je namreč precej manj finančnih holdingov in velikih gradbenih podjetij, več pa poslovnežev z velikimi nepremičninskimi načrti, podjetnikov iz spornih zgodb in manjših podjetij.

Razlika naj bi bila tudi v hitrosti čiščenja portfelja in nepravilnosti. Avstrijski lastnik je slovenski Hypo z odmevno akcijo "zasedel" že na začetku leta 2011, ko je v Celovcu začela delovati posebna preiskovalna enota, zadolžena le za banko. V istem letu je začel slabe naložbe prenašati iz bilanc.

Tri skupine posojil
Po podatkih, ki jih je pridobil Dnevnik, bi lahko nasedla posojila razdelili v tri skupine. V prvi so veliki nepremičninsko-gradbeni projekti, ki jih je financiral Hypo. Med njimi so nekateri posli z Vegradom, ki so jih v zadnjih letih preiskovali avstrijski in slovenski kriminalisti, npr. projekt Celovški dvori, največja posamična naložba, prenesena na slabo banko, pa je 70 milijonov evrov vredno posojilo podjetju Tridana, ki je zgradilo poslovno-stanovanjski objekt Situla ob železniški postaji v Ljubljani.

V drugi skupini so posojila, ki so jih najela večja podjetja. Na interno slabo banko so tako v Hypu med drugim prenesli terjatve do Istrabenza (21 milijonov evrov) in njegove turistične divizije (42,5 milijona evrov), Merkurja (dobrih 33 milijonov evrov) in Pivovarne Union (okoli 14 milijonov evrov).

Veliko več vprašanj pa naj bi se porajalo ob imenih dolžnikov v tretji skupini, v kateri so številna projektna podjetja in družbe z omejeno odgovornostjo. Ti so vsa tveganja pri svojih načrtih skoraj v celoti prenesli na banko.