Če tehnične možnosti tega ne bodo dopuščale, bi ob koncu leta prometu predali vsaj polovico avtoceste, in sicer za vožnjo iz smeri Štajerske proti Ljubljani. Pogodbeni rok za dokončanje 46 milijard tolarjev vrednega odseka je spomladi 2005. Skoraj polovico dolžine odseka sicer predstavljata predora Trojane in Podmilj.

V prvih dveh mesecih je po besedah direktorja Darsa Janeza Božiča gradnja avtocestnega križa malce zastala, vendar kljub težkim vremenskim razmeram sledijo načrtu. Predor Trojane, ki so ga začeli graditi septembra 2000, je najdaljši od štirih dvocevnih predorov na 16,8-kilometrskem avtocestnem odseku Vransko-Blagovica (8,6-kilometrski pododsek Vransko-Trojane so predali prometu junija 2002). Ko bo zgrajen, bo s skoraj tremi kilometri najdaljši slovenski dvocevni avtocestni prodor.

Brez večjih zapletov
Gradnja desne prodorske cevi (gledano iz Celja proti Ljubljani) je potekala brez večjih zapletov. Prebita je bila v začetku oktobra 2003, isti mesec pa končana tudi vsa rudarska dela v tej cevi. Izkop leve predorske cevi pa je bil zaradi izjemno težkih geoloških in geomehanskih pogojev zelo zahteven. Potek izkopa so upočasnjevali zlasti posedki in pomiki na površini na območju Trojan. Marca lani so morali celo začasno zaustaviti dela, po ojačitvi podpornih zidov pod gospodarskim poslopjem in z dodatnimi geološkimi raziskavami na širšem območju, pod parkiriščem gostinskega poslopja Trojane pa so julija 2003 nadaljevali z izkopom. Leva predorska cev je bila prevrtana v torek, danes pa tudi dokončno in v celoti prebita.

Zdaj na vrsti elektrostrojna oprema
Predor Trojane gradi italijanska družba Impresa Grassetto, s katero je Dars pred štirimi leti sklenil pogodbo za 14 milijard tolarjev. V obeh ceveh bo za dokončanje vseh del treba vgraditi tudi elektrostrojno opremo. Postopek za izbiro izvajalca je v teku, podpis pogodbe pa je predviden junija letos. Pododsek Trojane-Blagovica, ki naj bi ga predali prometu konec letošnjega leta, zajema poleg predora Trojane še predor Podmilj (približno 600 m), sedem viaduktov in dva mostova. Celoten odsek Vransko-Blagovica bo tako imel skupno štiri dvocevne prodore, 13 viaduktov, 18 mostov, dva nadvoza in štiri podvoze.

V Lukovici ne bo cestninske postaje?
V Družbi za avtoceste v RS-u (Dars) so se odločili, da bodo začasno prekinili gradnjo nove cestninske postaje Lukovica. Pristojni domžalski inšpektor za okolje je namreč izdal odločbo o ustavitvi del dodatne cestninske postaje Lukovica, odstranitvi objektov in vzpostavitvi prejšnjega stanja, ki je po mnenju Darsa sicer napačna, a so izvajalcu vseeno naročili, da začasno prekine gradnjo cestninske postaje in zavaruje gradbišče. Inšpektor po mnenju Darsa ni pravilno uporabil materialnega prava, ker ni upošteval vseh določb zakona o graditvi objektov, v Darsu pa so že napovedali pritožbo.