Balogh je prevzel vodenje Probanke septembra 2013, ko jo je Banka Slovenije poslala v postopek nadzorovane likvidacije, in bil predsednik izredne uprave do lanskega oktobra, ko je odšel za začasnega glavnega izvršnega direktorja v Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Zatrdil je, da so se takoj lotili preiskave domnevnih nepravilnosti, zlasti največjih izgubarskih poslov. Vsi, ki so jih pregledovali, so morali prijaviti sumljive posle, je dodal. Obstajala je tudi t. i. Imrejeva škatla, v katero je lahko kdor koli oddal poročilo o poslih, ki so nakazovali nepravilnosti, je povedal.

"Naredili smo 26 analiz in poročil, 21 primerov smo predali Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, šest je bilo civilnih tožb, štirje primeri pa ob prenehanju Probanke še niso bili končani in se njihovo delo nadaljuje v DUTB-ju," je naštel.

Uprava in nadzorniki vzpostavljajo sistem za zaposlene
Na vprašanje predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS), kdo je objektivno odgovoren za kapitalsko luknjo v Probanki, je odgovoril, da "za vsako škodo svoj del odgovornosti nosi vodstvo", medtem ko uslužbenci le delujejo v sistemu, ki ga ustvari uprava oz. nadzorni svet.

To, ali ustrezen sistem obvladovanja tveganj ipd. ni bil postavljen namenoma ali ne, Balogh ni želel soditi, pristavil je, da so po njegovem prihodu imeli le dva ali tri primere izrednih odpovedi delovnega razmerja zaradi ugotovljenih nepravilnosti. Sicer pa bo po njegovi oceni končni strošek likvidacije Probanke nižji od 235 milijonov evrov; do zdaj je bilo porabljenih 186.