Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je navedbe Nyberga zavrnil.

Ker sta tako uradno še vedno na funkcijah, se danes udeležujeta skupne seje odbora za finance in komisije za nadzor javnih financ DZ-ja, ki razpravljata o Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Mansson je tako ob prihodu na sejo povedal, da ker je še ni prejel, vladne odločitve ne more komentirati.

Nyberg pa je na seji povedal, da vprašanje prejemkov ni pravi razlog za njuno odstavitev. "Danes nas obtožujejo, da delamo preveč, kar je seveda tudi razlog za pritisk za zamenjavo vodstva, ki se je izvajal na finančnega ministra," je izpostavil.

Minister za finance Dušan Mramor mu je, je nadaljeval Nyberg, pred medijskimi obsodbami glede plač povedal, da se je čez poletje močno povečal pritisk, da bi se znebili Manssona. "Na začetku prejšnjega tedna je neizvršne direktorje prosil, naj čim prej pripravijo načrt za zamenjavo vodstva. Sledila je afera o plačilih, ki je ustvarila izgovor za odpoved pogodb. V zadnjem mesecu smo tudi videli, da je želelo ministrstvo neposredno poseči v posamezne primere, kar se prej še nikoli ni zgodilo," je dejal Nyberg.

Dragonja: Apel je bil le pri Savi
"Insinuacije o pritiskih na ministra za finance po razrešitvah v DUTB-ju niso na mestu," je dejal Dragonja na seji v DZ-ju.

Ministrstvo je zahtevalo dodatna pojasnila glede spornega izplačila Manssonove nagrade in vlada je zato, da jih je lahko preučila, sejo prestavila s ponedeljka na torek. "O tem, ali bo s položaja razrešen, pa bo odločal upravni odbor," je pojasnil Dragonja in dodal, da bo moral ta odločiti, ali lahko Mansson, če bo želel, delo nadaljuje ali ne.

Dragonja je povzel, zakaj je minister za finance Dušan Mramor izgubil zaupanje v Nyberga - najspornejše je bilo izplačilo nagrade za uspešno delo Manssonu 114.800 evrov bruto.

"Za to izplačilo nismo prejeli nobenega aneksa oz. pogodbene podlage," je dejal. Ob tem je pojasnil, da so ocenili, da nagrada ni bila skladna tudi s prejšnjo politiko nagrajevanja, sam pa meni, da je v nasprotju tudi z nagrajevanjem po svetu.

Prav tako je zavrnil Nybergove navedbe, da se je ministrstvo v zadnjem času vmešavalo v delo DUTB-ja. "Edini apel je bil v primeru Save Turizma, kjer smo večkrat izrazili mnenje, da je treba znižati obseg pravnih bitk in sodnih postopkov ter da je ta prešel meje racionalnih postopkov in meje razumnega," pa je priznal Dragonja in zagotovil, da niso dali navodil, kako naj se to izvaja.

Opozicija zahteva odhod vodstva DUTB-ja
Sicer pa niso sporni le visoki zneski na pogodbah o zaposlitvi. Poslanci so na skupni seji opozorili tudi na nekatere sporne posle DUTB-ja. V nekaterih primerih je namreč izvedel insolvenčne postopke in tako ogrozil podjetja in delovna mesta. S tem dokazuje, da ne dela optimalno, so poudarili.

Člani komisije za nadzor javnih financ, v kateri ima večino opozicija, pa so se zavzeli tudi za to, da bi morala vlada razrešiti celotni upravni odbor DUTB-ja in hkrati imenovati novega. Vlado so ob tem pozvali, naj v enem mesecu po pozivu uredi prejemke poslovodstva DUTB-ja in njegovih zunanjih svetovalcev. Takšnih predlogov ZL-ja pa ni podprl odbor za finance, kjer ima večino koalicija.

Alenka Bratušek (nepovezani poslanci) se je čudila, da novejši člani upravnega odbora Marko Simoneti, Imre Balogh in Janez Širovnik v sedmih mesecih niso ničesar naredili. "Lahko bi predlagali razrešitev tistih, ki pogodb niso hoteli uskladiti," je predlagala. Marko Pogačnik (SDS) je dejal, da bi lahko denimo glasovali o razrešitvi Nyberga s funkcije predsednika odbora.

"So ukrepali, a ni bilo rezultata. Na to je vplivalo več okoliščin: razporeditev moči v odboru, nepripravljenost ..." pa jih je v bran vzel Dragonja in dodal, da je skupščina DUTB-ja, ki je izvršila torkovo odločitev vlade o nezaupnici vodilnima v DUTB-ju, pred notarjem potekala danes.

Pogačnika so ob tem zaskrbele odpravnine, ki bi Nybergu in Mansonnu lahko pripadle, pri čemer je Dragonja povedal, da bodo te zaradi aneksiranih pogodb še stvar pogajanj. O številkah ni želel govoriti, le: "Minimum je nič, maksimum šestmestna številka."

Komisija DZ-ja tudi o svetovalnih pogodbah na NLB-ju
Na dnevnem redu komisije za nadzor javnih financ bo zatem na zahtevo nepovezanih poslancev tudi problematika svetovalnih pogodb v NLB-ju s podjetjem R. U. R. nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa, ki za banko opravlja specializirano forenzično revizijo slabih posojil oz. pregleduje posojilne mape in ugotavlja nepravilnosti.

V NLB-ju so še pred sejo komisije poudarili, da so iskali različne možnosti, kako se lotiti preiskave bančne luknje, na koncu pa so se odločili za najučinkovitejše in časovno smiselno - sodelovanje z zunanjim izvajalcem. Dejstvo, da je banka s podjetjem R. U. R. sklenila pogodbo, je skladno z določili zakona o dostopu do informacij javnega značaja javno objavljeno in znano že leto dni, so izpostavili.

Pogodbeni partner je bil izbran na razpisu, na katerega se je prijavilo več ponudnikov. Preiskava vzrokov za nastanek bančne luknje pa prinaša tudi določene stroške, ki pa po zagotovilih NLB-ja v primerjavi s preteklo povzročeno škodo znašajo manj kot odstotek, prav tako pa so nižji kot v primerljivih tujih državah oz. primerih.

"Naše nadaljnje dejavnosti pri pogajanju o ceni so prinesle dogovor, na podlagi katerega je urna postavka našega pogodbenega partnerja za okoli 35 odstotkov nižja, kot je bila v Avstriji, kjer je istega izvajalca angažirala avstrijska država," so poudarili.

Nepovezani poslanci so opozorili, da je 100-odstotno državni NLB ustanovil tudi lasten center za skladnost poslovanja in krepitev integritete, ki ga vodi nekdanji član senata Komisije za preprečevanje korupcije Rok Praprotnik. Po njihovem mnenju ni jasno, kaj natančno ta center dela, če je bilo treba najeti podjetje R. U. R.