Predsednik vlade Miro Cerar je po seji vlade pojasnil, da je finančno ministrstvo po uvedbi nove plačne politike zahtevalo, da Družba za upravljanje terjatev (DUTB) uskladi pogodbe, vendar se to ni zgodilo. Zato je vlada soglasno ugotovila, da pri predsedniku upravnega DUTB-ja Larsu Nybergu obstajajo razlogi za predčasno razrešitev.

.
Cerar je tudi povedal, da so na podlagi temeljite razprave ugotovili nepravilnosti tudi pri glavnem izvršnem direktorju Torbjörnu Manssonu, zato so soglasno sprejeli sklep, da ga odpokliče kot člana upravnega odbora, nato pa naj ga izvršni odbor DUTB-ja še razreši kot izvršnega direktorja. "Ne gre za političen poseg v korporativno upravljanje, saj se vlada zaveda, da tega ne sme storiti," je še dejal Cerar.

Težava pa je, ker vlada kot edina pristojna za imenovanje upravnega odbora Manssona ni nikoli potrdila za člana upravnega odbora. Prav tako Mansson za izvršnega direktorja ni bil izbran na podlagi javnega razpisa, kakor določa zakon, temveč so ga na ta položaj imenovali kar drugi neizvršni direktorji, člani upravnega odbora. To pa pod vprašaj postavlja ne samo samo vodenja DUTB-ja, temveč tudi Manssonovo razrešitev. Glede tega smo kabinet premierja prosili tudi za komentar, odgovor pa še čakamo.
So pa na DUTB-ju v povezavi z zgoraj omenjeno problematiko zapisali, da je odgovornost za zakonitost postopkov v rokah lastnika. V DUTB-ju uradno sicer še niso seznanjeni z razrešitvijo Nyberga in odpoklicem Manssona, zato te poteze vlade še ne komentirajo.

Razrešitev predlagal Mramor
Nybergovo razrešitev je vladi kot skupščini DUTB-ja predlagal finančni minister Dušan Mramor, ker je izgubil zaupanje vanj. Nyberg naj bi Mramorja namreč zavajal z informacijami, da so pogodbe o izplačilih popolnoma usklajene z novo politiko prejemkov.

Nyberg je v četrtek zatrjeval, da so vodilni ves čas prejemali plače skladno z obstoječimi politikami in veljavnimi pogodbami ter da je bilo finančno ministrstvo ves čas seznanjeno z vsemi prejemki.

Mramorjev predlog so podpirali tako premier Miro Cerar kot koalicijska DeSUS in SD. Po poročanju Radia Slovenija je predsednik DeSUS-a Karl Erjavec po ponedeljkovem srečanju s Cerarjem omehčal zahteve DeSUS-a po zamenjavi celotnega vodstva DUTB-ja. Več tisoč delavcev podjetij, ki jih prestrukturirajo, bi namreč lahko ostalo brez delovnih mest, je dejal. "Bojazen predsednika vlade je, da če bi šli v celotno zamenjavo, bi lahko ti projekti prestrukturiranja padli," je dejal Erjavec.

Erjavec je pred sejo napovedal, da bo prisluhnil razpravi, zlasti pa državnemu sekretarju na finančnem ministrstvu Metodu Dragonji, in se na tej podlagi dokončno odločil. "Dejstvo pa je, da smo nekako ujeti v tej pasti," je pojasnil. Koalicija pa zaradi tega vprašanja ni ogrožena, meni Erjavec.

Predsednik SD-ja Dejan Židan je ves čas vztrajal, naj odide celotno vodstvo, saj mu ne zaupa. Poudaril je, da se ves čas govori le o predsedniku upravnega odbora, pozablja pa se, da sta sklepe, ki niso bili v skladu s sklepi vlade, podpisovala dva. Odhod aktualnega vodstva pa naj ne bi povzročil škode, saj je nazadnje v državi in zunaj nje po njegovih besedah mnogo drugih sposobnih ljudi, ki bi bolje upravljali premoženje.

Niso težava visoki prihodki ali kakovost dela
Kot je Mramor dejal prejšnji petek, pri predlogu razrešitve ne gre za vprašanje višine prihodkov ali kakovosti delovanja DUTB-ja oziroma slabe banke, ampak za "zaupanje med skupščino, to je vlado, za katero je odgovoren, da jo obvešča in ji predlaga stvari, ter med vodstvom upravnega odbora DUTB-ja".

V upravnem odboru so od marca kot neizvršni direktorji še Marko Simoneti, Imre Balogh in Janez Širovnik, izvršni direktorji pa so glavni izvršni direktor Torbjörn Mansson, čigar nagrajevanje za opravljeno delo sproža največ vprašanj, ter Janez Škrubej in Aleš Koršič.

Do leta 2020 DUTB načrtuje, da bo zaslužil 120 milijonov evrov
Vlada se je danes seznanila tudi s poslovnim načrtom DUTB-ja za obdobje do leta 2022, ko naj bi slaba banka prenehala delovati. Zaradi pričakovanih izboljšanih razmer na trgu načrtujejo povečanje vrednosti premoženja za približno 120 milijonov evrov, kar pomeni 216 milijonov evrov ob izteku življenjske dobe DUTB-ja.

Za letos tako pričakujejo prihodke 162 milijonov evrov, že prihodnje leto pa naj bi ti narasli na 323 milijonov evrov. Tudi v letu 2017 bodo še naprej rasli in naj bi po njihovih napovedih dosegli 511 milijonov evrov. Stroški bodo letos znašali odstotek vrednosti sredstev v upravljanju, prihodnje leto 1,2 odstotka te vrednosti, v l. 2017 pa 1,4 odstotka, kar pomeni, da se bo stroškovna učinkovitost izboljševala.

Poslovni načrt DUTB-ja do leta 2022 se bo sicer še spreminjal, v sporočilu za javnost po seji vlade navajajo na finančnem ministrstvu.