Izvršni direktor DUTB-ja Torbjörn Mansson prejema po novem 14 tisoč evrov mesečno. Foto: BoBo
Izvršni direktor DUTB-ja Torbjörn Mansson prejema po novem 14 tisoč evrov mesečno. Foto: BoBo
false
Računsko sodišče je opozorilo na še vedno trajajoče nejasnosti glede variabilnega dela plač, do katerega naj izvršni direktorji ne bi bili več upravičeni. Foto: BoBo

Družba za upravljanje terjatev bank se je odzvala na ugotovitve Računskega sodišča o izvedenih popravljalnih ukrepih v povezavi s spoštovanjem vladnega sklepa o politiki prejemkov, kot so dodali, pa od aprila, ko je DUTB prilagodil plače izvršnih direktorjev, nadaljnjih sprememb ni bilo.

Spomnimo, Računsko sodišče je pred kratkim objavilo porevizijsko poročilo na podlagi revizije postopkov za vzpostavitev in delovanje DUTB-ja. Mediji so prejšnji konec tedna posebej izpostavili del o uskladitvi prejemkov vodilnih v DUTB-ju z letos sprejeto novo politiko prejemkov. Ta naj bi omejila visoka izplačila, ki so razburjala javnost.

Kot je ugotovilo Računsko sodišče, vlada ni v vseh pogledih sledila smernicam za plače vodilnih v državnih družbah in ni jasno opredelila meril za dodatke zaradi kompleksnosti dela.

Glede ukrepov, ki jih je sprejel DUTB, pa je sodišče ugotovilo, da je slaba banka sicer sklenila anekse k pogodbam, a le začasno oziroma za določeno obdobje. Izvršnim direktorjem Torbjörnu Manssonu, Janezu Škrubeju in Alešu Koršiču se namreč z DUTB-jem ni uspelo dogovoriti o implementaciji nove politike prejemkov v pogodbe o zaposlitvi.

Nedoločena merila za variabilni del plače
DUTB z aneksi ni ukinil določb pogodb o zaposlitvi izvršnih direktorjev, ki se nanašajo na variabilni del prejemkov, kot to določa nova politika prejemkov, poudarjajo na Računskem sodišču. Izvršni direktorji so tako še vedno upravičeni do variabilnega dela plačila, za izplačilo katerega merila niso določena in ki naj bi ga nova plačna politika ukinila.

Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da v aneksih k pogodbam o zaposlitvi glavnega izvršnega direktorja Manssona in Škrubeja ni posebnih določb glede 50-odstotnega dodatka k znesku fiksnega dela prejemka za Manssona in glede dodatka za obseg in kompleksnost nalog v znesku 2.000 evrov za oba izvršna direktorja, kot to določa politika prejemkov. Za znesek teh dodatkov je tako povečan znesek fiksnih prejemkov.

Zaradi nejasne opredelitve vsebine zneska v aneksu bi bilo tako po mnenju Računskega sodišča mogoče razumeti, da izvršnima direktorjema pripada višji znesek, kot ga je določila vlada.

Časnik Dnevnik je opozoril še na nekatera velika izplačila v zadnjih devetih mesecih. Z enim izmed teh naj tako bi fizični osebi v tujino nakazali 71.000 evrov.

Mansson prejema zdaj 14 tisoč evrov
Glede Manssonovih prejemkov so na DUTB-ju sporočili, da njegova plača od spremembe politike prejemkov mesečno znaša 14.126,54 evra. Povečana izplačila, ki so vidna v spletni aplikaciji za dostop do informacij javnega značaja, se nanašajo na poračune plač za leti 2014 in 2015 ter na plačilo socialnih prispevkov.

Mansson kot švedski državljan socialne prispevke plačuje na Švedskem. Zaradi drugačnosti švedskega sistema od slovenskega in zaradi narave njegovega socialnega zavarovanja te prispevke plačuje enkrat letno.

V slabi banki so še spomnili, da politika prejemkov ureja prejemke izvršnih in neizvršnih direktorjev, medtem ko prejemkov drugih zaposlenih ne ureja.

DUTB o vseh prejemkih, ki jih politika ureja, redno poroča vladi, objavljeni so tudi v njihovem letnem poročilu. Kot še pravijo, ves čas sodelujejo z nadzornimi institucijami in so jim na voljo z vsemi potrebnimi informacijami.