"Rezultati so dobri, ampak ne smemo poudarjati kratkoročnih rezultatov. Tu smo za izpolnitev celotnega mandata - in smo na poti, da ga izpolnimo," je na novinarski konferenci povedal glavni izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Torbjörn Mansson. Glavni cilj je tako po njegovih besedah povrniti čim več denarja, ki ga je država namenila za reševanje slabih posojil.

Družba je imela v letu in pol okoli 311 milijonov evrov prilivov iz upravljanja prevzetega premoženja. Del tega - koliko natančno, niso razkrili - bo šel za delno poplačilo 500-milijonske izdaje obveznic, ki zapadejo konec leta. Preostanek bodo refinancirali z najemom dolga z državnim poroštvom, je povedal direktor financ v DUTB-ju Marko Rems.

Poplačilo te obveznice je po Manssonovih besedah tudi prva priložnost, da delno poplačajo državo, ker ne bo treba refinancirati celotne izdaje obveznic. Od teh 311 milijonov evrov je DUTB lani ustvaril okoli 130 milijonov evrov prilivov, od česar je 42 milijonov evrov šlo za poplačilo obresti obveznic, 14 milijonov evrov so plačali državi za nadomestilo za izdano garancijo za garancijo, 14 milijonov evrov so stali stroški delovanja DUTB-ja in 2,1 milijona evrov je bilo vplačanih v državni proračun na podlagi jamstvene sheme, je povedal Rems.

DUTB je v prvem polletju letos ustvaril 174 milijonov evrov prilivov, večji del iz prodaje svežnja terjatev do ACH-ja, Elana, Polzele in Adrie Airways.

Factor banka in Probanka tudi k DUTB-ju?
Zakon o slabi banki sicer zahteva osemodstotno donosnost na lastniški kapital – ta je lani znašala 21,9 odstotka. Pri tem je Rems opozoril, da se lahko zaradi visokega finančnega vzvoda donosnost precej spremeni že ob manjši spremembi vrednosti sredstev.

Mansson je povedal, da ob pričakovanem sprejemu novele zakona o DUTB-ju, ki bo med drugim njeno delovanje podaljšala do leta 2022, na pobudo ministrstva za finance in Banke Slovenije proučujejo možnost za prevzem nekaterega premoženja Probanke in Factor banke. Možnost je tudi pripojitev Factor banke, ko bodo poplačani depoziti in banka ne bo imela več bančne licence.

Glede Probanke pa po Manssonovih besedah država razmišlja, da bi njeno infrastrukturo uporabili za manjšo družbo za upravljanje terjatev, ki ne presegajo 500.000 evrov. Pri tem razmišljajo, da bi to možnost morda financirali z zunanjim financiranjem, je še pojasnil Mansson.