Direktor Združenja bank Slovenije France Arhar je na novinarski konferenci po koncu srečanja bančnikov opozoril, da je v Sloveniji na bančnem področju kar nekaj zakonov, ki so le mrtva črka na papirju, npr. zakon o hipotekarni in komunalni obveznici.
Bančniki si ne želijo, da bi bilo tako tudi z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. V ta namen so se v četrtek srečali tudi z ministrom Janezom Šušteršičem. Ta jim je obljubil, da bodo bančniki in stroka vključeni v pripravo podzakonskih aktov.
Arhar je tudi jasno povedal, da zakon, s katerim naj bi reševali vprašanje slabih terjatev v bančnem sistemu, ne sme biti prisila. Biti mora odprt, da lahko banke presodijo, kaj se jim izplača storiti.
Bančniki z novo stečajno zakonodajo
Zakon o slabi banki zato bančniki razumejo kot možnost in ne kot prisilo, na podlagi podzakonskih aktov pa naj bi precenili, kaj je najbolj primeren način ukrepanja za rešitev tega perečega vprašanja bančnega sektorja.
Pripravili so tudi predloge za spremembe stečajne zakonodaje, da se omogoči večja prožnost za upnike pri konverziji terjatev v kapital in večja vloga upnikov v odnosu do lastnikov.