Banka Slovenije, osrednji bančni regulator, enkrat letno razpošlje ankete vsem pri nas delujočim bankam. Na podlagi odgovorov ugotavlja, kako na posojilno dejavnost bank vpliva povpraševanje podjetij po posojilih. Išče tudi vzroke, zakaj banke posojilno povpraševanje delno zavračajo.

Razmeroma močno krčenje povpraševanja
Banka Slovenije je ugotovila, da se je povpraševanje po posojilih razmeroma močno skrčilo. Celoten obseg povpraševanja po posojilih se je lani - kljub manjšemu izboljšanju razmer na začetku leta - zmanjšal za celih 27 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta pa za blizu 15 odstotkov.

Kot ugotavlja BS, je krčenje odraz upada gospodarske rasti in procesa zniževanja zadolženosti podjetij.
Podjetja se pogosteje obrnejo na tuje banke
Banka Slovenije v analizi ukrepov izpostavlja dva procesa. V sklopu prvega podjetja vse pogosteje odhajajo iz bank v domači lasti in po posojilih povprašujejo pri bankah v večinski tuji lasti. Obenem ta skupina največ prosilcev zavrne zaradi slabe bonitete.

Manj konkurenčne obrestne mere
V drugem procesu podjetja vse bolj zavračajo pogoje posojil, kot jih postavljajo slovenske banke. Ta v povprečju presegajo obrestne mere bank v območju evra.
Za skoraj 5 milijard manj - trdi podatki
Celoten obseg povpraševanja po posojilih se je lani kljub manjšemu izboljšanju razmer v začetku leta zmanjšal za skoraj pet milijard evrov na 13,3 milijarde evrov, kar predstavlja 27,2-odstotno zmanjšanje. To je sledilo 11,3-odstotnemu upadu povpraševanja v letu 2010. Povpraševanje se lani ni znižalo le pri treh bankah in dveh hranilnicah. Banke so lani odobrile za 9,5 milijarde evrov novih posojil, v prvih šestih mesecih letos pa 4,4 milijarde evrov. Negativno gibanje pri posojilnem povpraševanju se nadaljuje tudi v prvi polovici letošnjega leta, ko je obseg povpraševanja dosegel 6,3 milijarde evrov oziroma 14,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
Izjemen upad posojil za investicije
Po navedbah Banke Slovenije je še posebej neugodno gibanje povpraševanje po posojilih za investicije, ki dosega največje medletno krčenje. Lani je tako padec povpraševanja po posojilih za investicije znašal 28 odstotkov.
Vse bolj bi podaljševali roke odplačevanja
Na drugi strani pa narašča povpraševanje po prestrukturiranju posojil in podaljševanju rokov odplačila. Obseg posojil za ta namen se je lani tako povečal za 14,6 odstotka.
Vse več neodobrenih posojil
Stopnja presežnega povpraševanja po posojilih oziroma delež neodobrenih posojil je v prvi polovici letošnjega leta nekoliko narasla in znaša 30,6 odstotka, vendar pa se okoli 30 odstotkov giblje že od leta 2010. Lani je obseg presežnega povpraševanja znašal 3,7 milijarde evrov, v prvem letošnjem polletju pa 1,9 milijarde evrov.

Bolje so se odzvale tuje banke
Na spremenjeno povpraševanje po posojilih so se sodeč po rezultatih ankete sorazmerno bolje prilagodile banke v večinski tuji lasti, ki so tudi po zaslugi boljšega poslovanja znižale stopnjo presežnega povpraševanja, pa čeprav ta ostaja bistveno višja od bank v večinski domači lasti.
Kakšen vpliv bi imela t. i. slaba banka?
Banka Slovenije ob teh podatkih ugotavlja, da ostaja financiranje podjetij z dolžniškimi in lastniškimi viri še naprej neuravnoteženo v škodo lastniškega financiranja. Tega problema pa po prepričanju bančnega nadzornika ni mogoče rešiti samo z reševanjem in čiščenjem slabih terjatev bank in zato ni mogoče pričakovati, da bo to avtomatično okrepilo posojilno rast.

Svet Banke Slovenije ocenjuje, da se banke z ugotovljenimi razlogi zavračanja posojil odzivajo na zaostrovanje razmer v gospodarstvu. Agonijo podjetij brez perspektive in možnosti uspešnega poslovnega prestrukturiranja je treba v dobro vseh končati čim prej z učinkovitimi pravnimi postopki, pravijo.

Banke morajo po njihovem mnenju pozornost usmeriti na drugi dve skupini. V prvi so podjetja, ki imajo v obdobju upadanja gospodarske dejavnosti finančne težave in nižjo boniteto. Med njimi bi morale banke v sodelovanju z drugimi deležniki in med seboj intenzivno ugotavljati, katera so tržno perspektivna, in zanje pravočasno oblikovati reprogram posojil. Učinkovita zakonodaja pa mora ob tem omogočiti prenos lastninskih pravic na nove lastnike.

V drugi skupini pa so podjetja, ki ponujena posojila bank v Sloveniji zavračajo. Pri teh morajo banke po presoji Banke Slovenije bolj prilagajati posojilne pogoje vsakemu posameznemu komitentu ter hkrati v svojih poslovnih strategijah razširiti razpone posojilnih pogojev glede na ocene njihove tveganosti.