Prvi mož NLB-ja je sicer na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji zatrdil, da v Sloveniji ni posojilnega krča, temveč se banke in gospodarstvo spopadajo s kapitalskim krčem.

Pogoj za sprostitev kapitalskega krča je po mnenju Medje, da bo Sloveniji po očiščenju bilanc bank in ob prodaji premoženja uspelo privabiti več tujega kapitala, posledično pa bi lahko nato popustil tudi posojilni krč.

Kot je dejal Medja, so nekatere banke že spremenile poslovni model, tako da njihovo financiranje ne temelji več na zadolževanju na medbančnem trgu. To bodo morale storiti tudi druge banke in predvsem podjetja, ki morajo začeti rasti z ustvarjanjem lastnega kapitala, in ne z zadolževanjem, meni Medja. Šele tedaj bo začel popuščati posojilni krč, saj velika večina trenutnega povpraševanja po kreditih odpade na potrebe po refinanciranju obstoječih obveznosti in ne na nove investicije, je dejal Medja.

Da v primeru uspešne izvedbe projekta sanacije slabih terjatev ni pričakovati takojšnjega povečanja kreditne dejavnosti, meni tudi Marko Košak z ljubljanske ekonomske fakultete. Dodal je, da je bilo poslabšanje razmerja med dolgom in kapitalom v slovenskih podjetjih pred krizo med največjimi v Evropi, močno pa se je poslabšalo razmerje med posojili in denarnimi vlogami v bankah.

Košak je še dejal, da ne obstaja idealna formula za reševanje slabih terjatev bank. Treba bo biti pragmatičen in pogledati specifične značilnosti posameznih bank ter javnofinančne učinke, meni Košak.

Ministrstvo za finance optimistično
Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec medtem pričakuje, da bo izvajanje zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank pripomoglo k ponovnemu zagonu posojanja bank, obenem pa naj bi se z unovčenjem spremljajočega premoženja stabilizirala tudi nepremičninski in kapitalski trg.

Krušec je še dejal, da v pristopu obstajajo nekatere podobnosti s sanacijo bank na začetku 90. let prejšnjega stoletja, a je dodal, da so današnji pogoji zaradi zahtev evropske zakonodaje bistveno drugačni. Izpostavil je tudi, da sta obe največji banki v primerjavi s tistim obdobjem solventni, tako da ne gre za sanacijo, ampak za upravljanje slabih terjatev.

Na poslovnem zajtrku je sodeloval tudi Mark Batten iz svetovalne hiše PriceWaterhouseCoopers, ki je sodeloval tudi pri reševanju problematike slabih terjatev na Irskem. Dejal je, da so irske izkušnje s slabo banko mešane, a ji je s hitrim ukrepanjem v bančnem sistemu uspelo pridobiti nazaj zaupanje vlagateljev. Irska še ni iz krize, je pa na dobri poti, je dejal Batten.

Batten je kot največji izziv izpostavil ustrezno kadrovsko sestavo slabe banke. Dobre upravljavce premoženja je treba plačati po tržnih cenah, je dejal Batten, ki je še dodal, da morajo biti uprava in zaposleni neodvisni in strokovni. Pri izbiri zaposlenih se je treba izogibati ljudi, ki so vpleteni v dosedanje upravljanje bank, je opozoril Batten. Pravo pot sicer vidi v mešanici mladosti in neobremenjenosti ter izkušenj.

Državni sekretar Krušec je zatrdil, da so na ministrstvu že v pogovorih z več mednarodnimi strokovnjaki. Strokovno pomoč bi lahko nudila tudi Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka, je dejal Krušec.

Del zaposlenih bi lahko po pojasnilih Krušca prišel tudi iz vrst zaposlenih pri bankah, ki bodo morale v zameno za pomoč države krčiti svoje poslovanje. Pomembna pa je tudi izjema od t. i. Lahovnikovega zakona glede omejitve plač, je poudaril Krušec.

Dokapitalizacije potrebne kljub prenosu terjatev
Čeprav naj bi ustanovitev slabe banke po trditvah vlade prekinila tradicijo dokapitalizacij, Krušec priznava, da bo po prenosu slabih terjatev najverjetneje potrebna tudi dodatna dokapitalizacija bank.

Zakonu, po katerem bi se ustanovila slaba banka, sicer grozi referendum. Krušec je povedal, da pogajanja s Sindikatom kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije še potekajo, na ministrstvu pa o načrtu B še ne razmišljajo, a to ne pomeni, da tega ni, je pristavil Krušec.