Potem ko je že bil izglasovan veto na zakon o državnem holdingu, so se svetniki odločili še za veto na ustanavljanje slabe banke. O predlogu zakona bo tako moral znova odločati državni zbor, za sprejetje pa bo potrebna absolutna večina poslancev, torej 46.

Zakon kot "veliki moralni hazard"
Ekonomist Jože Mencinger ter sindikalisti Branimir Štrukelj, Lidija Jerkič in Drago Ščernjavič so predlagali potrditev veta, saj menijo, da je zakon "velik moralni hazard", ki lahko povzroči veliko oškodovanje državnega premoženja.

Prepričani so, da je namen zakona predvsem odkupovanje premoženja bank in njegova prodaja, saj se bodo na novo družbo prenesla tudi zavarovanja v obliki delnic in nepremičnin.

"Opozoril ekonomistov niso upoštevali"
Ekonomist Jože Mencinger je ocenil, da je zgrešeno razmišljanje, da bo zaradi te rešitve minil kreditni krč. Problem je namreč v podjetjih in po njegovi oceni niti dokapitalizacija ne bi pomagala. Realni sektor je prezadolžen in banke morajo po njegovih besedah ta problem reševati same. Banke pa ne bodo mogle rešiti teh težav, če se bankirje obravnava kot kriminalce. Ti se zato bojijo ukrepati, medtem ko se problem slabih terjatev lahko reši z reprogramiranjem ali refinanciranjem, je dejal.

Opozoril je še, da številni ugledni ekonomisti, ki so sodelovali pri prvi sanaciji slovenskih bank v 90. letih prejšnjega stoletja, rešitvi s prenosom slabih terjatev na državno družbo nasprotujejo in sprašuje se, zakaj se teh mnenj ni upoštevalo.

Rus: Načrtno sprejemajo slabe rešitve
Podobno sta pred zgrešenostjo zakonske rešitve opozarjala tudi sindikalist Branimir Štrukelj in predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Najbolj oster je bil Andrej Rus, ki eno ključnih težav Slovenije vidi v neverodostojni vladi. Boji se, da gre za načrtno sprejemanje slabih rešitev, ki bodo oslabile državo do te mere, da bo primorana zaprositi za zunanjo pomoč.

"Padec zakona lahko še zaostri razmere"
Državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič pa je zagotavljal, da je glavni namen zakona reševanje bančnega sistema, ki se je znašel v zelo resnih razmerah. Glede na kritičnost situacije in budno spremljanje Slovenije s strani mednarodne finančne javnosti lahko po prepričanju državnega sekretarja padec zakona privede do resne zaostritve na finančnih trgih, kar bi pomenilo velik korak k zunanji pomoči.

Generalni direktor direktorata za javno premoženje in finančni sistem Matej Runjak je pojasnil, da banke glede slabih terjatev v preteklih letih same niso storile dovolj, prav tako se ni dobro odrezala Banka Slovenije. Ideja zakona je zato tudi ta, da se s temi terjatvami ukvarja nekdo, ki to obvlada bolje. Če se ne bo rešilo tega problema, bo Slovenija izgubila tudi velik del gospodarstva, je opozoril.

Sindikati omenjajo referendum
A takšnemu načinu reševanja državnih bank nasprotujejo tudi sindikati. Sindikat kemične industrije je predsedniku državnega zbora Gregorju Virantu vročil obvestilo o pobudi za vložitev zahteve za razpis referenduma o zakonu o slabi banki.

Pobudi, ki se nanaša na pred nekaj dnevi sprejeti zakon, ki predvideva ustanovitev institucije, na katero bi se prenesle slabe terjatve bank, bodo priložili 2.500 podpisov volivcev.

DZ je zakon sprejel pretekli četrtek. Predvideva, da bi banke v zameno za prenos terjatev prejele obveznice, za katere bo jamčila država, višina jamstva pa bo omejena na štiri milijarde evrov. Namen zakona je očiščenje bančnih bilanc, kar naj bi omogočilo vnovičen zagon kreditiranja gospodarstva.