Banka Celje, za katero so v okviru pregledov bank konec preteklega leta mednarodne revizijske družbe v primeru uresničitve najbolj neugodnega scenarija ugotovile kapitalski primanjkljaj 388 milijonov evrov, že vse od lani izvaja dejavnosti za dokapitalizacijo, a ji kljub prizadevanjem v času od objave rezultatov pregledov ni uspelo ustrezno okrepiti svojega kapitalskega položaja, je ugotovila vlada na podlagi informacij Banke Slovenije, ki je od nje zahtevala izvedbo dokapitalizacije.

Banka Celje je nato prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočila, da je v ponedeljek prejela odredbo Banke Slovenije o dodatnih ukrepih za povečanje kapitala, ki banki nalaga, da mora najpozneje do 27. marca sklicati skupščino in jo izvesti najpozneje 14. aprila. Uprava in nadzorni svet morata skupščini predlagati povečanje osnovnega kapitala banke v vrednosti najmanj 160 milijonov evrov, nove delnice pa morajo biti vplačane najpozneje do 25. aprila. Prvotni rok za dokapitalizacijo je bil 30. junij.

Če dokapitalizacije zasebnih vlagateljev ne bo pravočasno, bo vlada uresničila decembra lani dano zavezo po dokapitalizaciji banke in prenosu terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), kar bi pomenilo začetek postopka za pridobitev državne pomoči, je danes sklenil ministrski zbor.

Strateškega partnerja očitno ne bo
Sodeč po sporočilu za javnost iz Banke Celje, zasebnega vlagatelja ne bo. Pojasnili so namreč, da so pri iskanju strateškega partnerja za dokapitalizacijo od januarja letos sodelovali z banko Raiffeisen Centrobank z Dunaja, ki pa ji "v razpoložljivem času zaradi trenutnih makroekonomskih razmer v Sloveniji in nezanimanja za investicije v slovenski bančni sektor ni uspelo pridobiti zadovoljivega interesa potencialnih investitorjev, zato se je proces zaključil".

V Banki Celje zagotavljajo, da postopek dokapitalizacije ali državne pomoči ne vpliva na tekoče poslovanje banke in da bo banka še naprej zagotavljala nemotene bančne storitve. Banka je sicer v 41-odstotni lasti (v celoti državnega) NLB-ja, ki jo že več let neuspešno prodaja. Njeni večji delničarji pa so še (državna) Slovenska odškodninska družba, NFD 1, (podržavljena) Abanka in Unior (v večinski posredno državni lasti).

Gorenjski banki rok podaljšan do konca decembra
Gorenjski banki pa bo Banka Slovenije banki medtem rok za dokončno izvedbo ukrepov za okrepitev kapitalskega položaja podaljšala do 31. decembra. Vlada se je na tej podlagi odločila, da svojo zavezo za dokapitalizacijo Gorenjske banke prav tako podaljša do konca leta.

Ugotovljeni kapitalski primanjkljaj v najslabšem primeru bi po lanskih ugotovitvah revizorjev lahko dosegel 328 milijonov evrov. Pri Gorenjski banki se sicer po navedbah Banke Slovenije kljub precejšnjemu zmanjšanju pričakovanega kapitalskega primanjkljaja in trenutno visoki kapitalski ustreznosti v letu 2014 pričakuje možnost realizacije dodatnih izgub iz kreditnega tveganja.

V Gorenjski banki so konec lanskega leta napovedali, da bodo zahtevani kapital deloma zagotovili s kombinacijo dejavnosti, ki obsegajo notranje ukrepe za racionalizacijo uporabe kapitala in ukrepe za zmanjševanje nastanka izgub iz kreditnega tveganja, deloma z dokapitalizacijo. Gorenjska banka je bila v navzkrižnem lastništvu s (podržavljeno) Abanko Vipa. Banki sta se v zadnjih letih neuspešno povezovali, družil pa ju isti večji lastnik, Sava. V Gorenjski banki imata po nekaj odstotkov delnic tudi (podržavljen) NKBM in (večinsko državna) Zavarovalnica Triglav.

Kaj bo s svojim deležem storila Sava?
Medtem ko je Sava naložbo v Abanki zaradi njenega podržavljanja izgubila, načrtov, kaj bo s svojim deležem v Gorenjski banki, javno še ni razkrila. Finance danes pišejo, da ima pripravljen denar za dokapitalizacijo, a verjetno ne bo dobila soglasja bank upnic. Vodstvo Save, katere ključno naložbo predstavljata turizem in bančništvo, pa je januarja napovedalo, da bo družba pri konsolidaciji bančnega sistema v Sloveniji igrala dejavno vlogo.

V zadnjem času se je omenjala možnost združitve Abanke, Banke Celje in Gorenjske banke. Vlada je sicer danes ob upoštevanju informacij Banke Slovenije sklenila, da podpira ukrepe za nadaljnjo konsolidacijo v bančnem sektorju.

Že izvedeni dokapitalizaciji NLB-ja in NKBM-ja
Po razkritju kapitalskega primanjkljaja v bankah konec preteklega leta je država z dokapitalizacijami podržavila NLB in NKBM, pa tudi Abanko, ki za dokončno državno pomoč čaka na odobritev programa prestrukturiranja Evropske komisije. Vlada je sicer ugotovila, da zaveza vlade za dokapitalizacijo ni več potrebna v primeru bank Raiffeisen in Hypo Alpe Adria.