Stroški poslovanja slovenske centralne banke so lani ostali na predlanski ravni (30,1 milijona evrov). Glede na leto 2007 so stroški dela višji za odstotek, materialni stroški pa nižji za sedem odstotkov. Foto: MMC RTV SLO
Stroški poslovanja slovenske centralne banke so lani ostali na predlanski ravni (30,1 milijona evrov). Glede na leto 2007 so stroški dela višji za odstotek, materialni stroški pa nižji za sedem odstotkov. Foto: MMC RTV SLO

Slovenska centralna banka bo primanjkljaj prihodkov nad odhodki v skladu z 51. členom zakona o Banki Slovenije pokrila iz splošnih rezerv. Banka pričakuje, da se bodo z umiritvijo finančne krize cene finančnih instrumentov normalizirale, kar bo posledično učinkovalo tudi na rezultat poslovanja v prihodnjih letih.

Povečani neto obrestni prihodki
Neto obrestni prihodki so se zaradi obrestnih mer v preteklih letih povečali, lani pa so dosegli 118,4 milijona evrov (petino več kot leta 2007). Pri tem velja pojasniti, da poglavitni vir Banke Slovenija predstavljajo prav obrestni prihodki, ki jih pridobi z naložbami v vrednostne papirje in depozite. Znatne obrestne prihodke prinašajo tudi terjatve z naslova instrumentov denarne politike.

Realizirani prihodki, odhodki vrednotenj in rezervacij negativni
Realizirani prihodki, odhodki vrednotenj in rezervacij so bili skupaj negativni in so znašali 123,5 milijona evrov (7,5 milijona evrov manj kot leta 2007). Največji del tu zavzemajo nerealizirani odhodki vrednotenj vrednostnih papirjev, ki so zaradi nizkih tržnih cen vrednostnih papirjev "neposreden odraz finančne krize in povečanih kreditnih pribitkov na tovrstne instrumente".

Nerealizirani prihodki iz naslova tečajnih razlik in vrednotenj papirjev so se v medletni primerjavi povečali za 65,5 milijona evrov, na 83,2 milijona evrov.

M. N.