Banka Slovenije (BS) je informacije pripravila in jih zaradi aktualnih očitkov, ki letijo na vlogo Banke Slovenije in prejšnje vlade pri sanaciji bank, dopolnila tudi s tistimi o ukrepih za krepitev stabilnosti bank v 2013 in 2014.

.
Poročilo na 104 straneh navede že predstavljena pojasnila o tem, zakaj so se pojavile težave v slovenskem bančnem sistemu. Med drugim tako navaja že večkrat izpostavljene argumente, da je izjemna rast posojil vodila v njihov prevelik obseg, ob izbruhu najprej finančne in nato gospodarske krize pa je to povzročilo velik obseg slabih posojil.

Zaradi previsoke zadolženosti - velik del tega novonastalega dolga je bil povezan s poskusi menedžerskega lastninjenja podjetij - je bila nato nujno potrebna razdolžitev bank kot podjetij, kar je pripeljalo do prepolovitve obsega posojil. Visoke obrestne mere in slaba posojilna sposobnost podjetij po letu 2008 pa so močno udarile povpraševanje po posojilih in omejile poslovanje podjetij.

Dokapitalizacije stabilizirale bančni sistem
Neugodno stanje v bančnem sistemu pa je po mnenju BS-ja dodatno poslabšalo nezadostno in prepozno vbrizgavanje svežega denarja v bančni sistem. Ob tem so zapisali, da so v obdobju od 2008 do 2014 43-krat zahtevali od bank, da povečajo svoj kapital. A lastniki in nadzorni sveti zahtevam niso sledili v popolnosti, saj je bila razlika med zahtevami in dejanskimi dokapitalizacijami skoraj milijarda evrov.

Tudi zato je bila v 2013 in 2014 potrebna obsežna dokapitalizacija bank. V Banki Slovenije v poročilu ob očitkih o njeni vlogi še enkrat povzemajo dogajanje iz tistih mesecev, ki je nato pripeljalo do dokapitalizacije, izbrisa lastnikov in podrejenih obveznosti ter prenosa dela slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank.

Razmere se izboljšujejo, a še vedno je veliko izzivov
Z dokapitalizacijo je bila postavljena osnova za normalno poslovanje bank, okrepilo se je zaupanje finančnih trgov v državo in banke, upočasnilo se je krčenje bilančne vsote bank, upadel pa je tudi delež slabih terjatev, čeprav še vedno ostaja visok, so nanizali v poročilu.

Poleg tega v Banki Slovenije izpostavljajo še visoko likvidnost bank, vloge nebančnega sektorja rastejo, zlasti vloge gospodinjstev, postopoma se spet krepi tudi posojanje, oživlja nepremičninski trg in s tem stanovanjska posojila, bankam pa se prek izboljšanja učinkovitosti poslovanja in padca obrestnih mer na depozite odpirajo vrata znižanju obrestnih mer na posojila. A posojilno tveganje ostaja visoko, predvsem pri slabih posojilih v tujini in v sektorju malih in srednjih podjetij.

Bankam se ob tem postavlja izziv, kam naložiti ves denar, ki so ga pridobile v zadnjem času in v še vedno dokaj neugodnih razmerah okrepiti posojilno rast. Izzivi se skrivajo tudi v sanaciji gospodarstva ter privabljanju novih naložb v realni sektor.