Za 2026 v Banki Slovenije medtem ostajajo pri napovedani 2,8-odstotni krepitvi bruto domačega proizvoda (BDP). Rast naj bi se po njihovih napovedih spet nekoliko upočasnila v letu 2027, namreč na 2,4 odstotka.

V obdobju 2025–2027 BO povprečna rast z 2,5 odstotka spet nekoliko višja, pri čemer v Banki Slovenije računajo na zasebno potrošnjo ob rasti realnih dohodkov, vnovič okrepljeno investicijsko delovanje države in postopno okrevanje zunanjega povpraševanja, ki bi potem spodbudilo tudi zasebne naložbe.

Napoved za rast sicer spremljajo tveganja, povezana z notranjimi strukturnimi izzivi slovenskega gospodarstva, in zunanja tveganja, povezana z geopolitičnimi pretresi in morebitnimi protekcionističnimi pretresi v zunanji trgovini. Slabšo napoved gospodarske rasti za letos so predvidele tudi druge institucije, ki objavljajo napovedi. Med njimi so analitiki centralne banke od vseh najmanj optimistični:

Nizka rast zaradi nižjih naložb v gradbeništvu, slabšega okrevanja izvoza ...

"Gospodarska rast v prihodnjih letih bo razmeroma široko osnovana. Zasebno potrošnjo bosta spodbujali visoka zaposlenost in rast realnih plač, medtem ko bo na krepitev izvoza ter rast zasebnih investicij vplivalo pričakovano izboljšanje povpraševanja glavnih trgovinskih partneric. Trg dela bo v napovednem obdobju ostal tesen ob zgodovinsko visoki zaposlenosti in ohranjanju nizke brezposelnosti," je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila viceguverneka Banke Slovenije Tina Žumer.

Razlogov za znižanje napovedi rasti je več, je dejala direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten. Med drugim je četrtletna rast v prvem četrtletju skoraj stagnirala, razlog za to so predvsem precej nižje naložbe v gradbeništvu, kot so predvidevali v centralni banki.

Drugi razlog pa je počasnejše okrevanje izvozne aktivnosti v prvem polletju. Medtem ko negativni dejavniki konkurenčnosti slabijo, predvsem se izboljšuje cenovna konkurenčnost, pa druge države v evrskem območju, ki so tudi trgovinske partnerice Slovenije, okrevajo počasneje, kot je bilo pričakovano.

Glavni dejavnik gospodarske rasti bo po besedah vodje analitsko-raziskovalnega centra še zmeraj domača potrošnja, v naslednjih dveh letih bodo imele pomembno vlogo tudi naložbe države, kar bo povezano zlasti s pospešeno uporabo sredstev EU-ja iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Podobni dejavniki bodo po pričakovanjih vplivali tudi na druge države evrskega območja, kar pomeni večje povpraševanje teh držav in z vidika Slovenije potem tudi večji izvoz.

Rast zasebne potrošnje naj bi se z letošnjih 1,8 odstotka povečala nad dva odstotka in leta 2027 znašala 2,7 odstotka. Rast potrošnje države pa naj bi z letošnjih 8,5 odstotka upadla na 2,4 odstotka, nato porasla na dobre štiri odstotke, v 2027 pa znova padla na dober odstotek. Rast izvoza in uvoza bo po pričakovanjih znašala med štirimi in petimi odstotki.

Banka Slovenije pričakuje rast zaposlenosti

Letošnja nekoliko šibkejša gospodarska rast se odraža na trgu dela, kjer se po dolgem času kažejo znaki ohlajanja, je pa zaposlenost še vedno na zelo visoki ravni, brezposelnost pa na rekordno nizkih ravneh. Banka Slovenije pričakuje rast zaposlenosti. V javnem sektorju naj bi predvsem zaradi potreb v šolstvu, zdravstvu in v dolgotrajni oskrbi ostala stabilna v celotnem napovednem obdobju, povečevati naj bi se začela tudi v zasebnem sektorju. Skupna rast zaposlenosti naj bi se z letošnjih 0,1 odstotka povečala na 0,7 odstotka.

Gospodarska rast v Sloveniji bo po pričakovanjih v celotnem napovednem obdobju ostala višja kot v območju evra, za katerega Evropska centralna banka za letos napoveduje 0,7-odstotno, za 2025 1,1-odstotno, za 2026 1,4-odstotno in za 2027 1,3-odstotno gospodarsko rast.

"Glavni razlog je predvsem večje domače povpraševanje, ki je gnano predvsem z boljšim, tesnejšim trgom dela, višjo rastjo plač, večjim zaupanjem potrošnikov, potencialno večjim razpoložljivim dohodkom in tudi boljšo neto finančno pozicijo tako gospodinjstev kot podjetij," je dejala Brezigar Masten.

Inflacija bo nižja, kot je bilo predvideno

Nižja je tudi napoved inflacije. Če je junija Banka Slovenije za letos in prihodnji dve leti napovedovala še 2,4-, 3,0- in 2,3-odstotno inflacijo, zdaj za letos napoveduje 2,0-odstotno inflacijo, za prihodnji dve leti pa 2,2-odstotno. V 2027 naj bi dosegla 2,1 odstotka. Inflacija se bo tako kljub začasnemu zvišanju ob koncu tega leta in v začetku naslednjega leta zaradi višjih cen hrane, učinka osnove in dviga računov za elektriko ob novem sistemu obračunavanja omrežnin gibala okoli dvoodstotnega srednjeročnega cilja Evropske centralne banke.

"Zelo pozitivna stvar je, da se je razlika v cenah med evrskim in slovenskim območjem dejansko zmanjšala. Letos bomo imeli celo nižjo rast cen, kot je povprečje evrskega območja, kar je dobro za našo konkurenčnost," je dejala direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten.

GZS v prihodnjih treh letih pričakuje okoli 2,5-odstotno gospodarsko rast

Tudi iz GZS-ja so sporočili, da za prihodnja tri leta pričakujejo okoli 2,5-odstotno gospodarsko rast, ki bo za 0,7 odstotne točke nižja od povprečne v zadnjih osmih letih.

Dejavnosti, kjer bo nominalna rast dodane vrednosti relativno višja, bodo zdravstvo in socialno varstvo, IKT-storitve, finance, poslovanje z nepremičninami in druge poslovne storitve. Medtem naj bi bila rast dodane vrednosti po besedah Bojana Ivanca z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) nižja v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. "V prvi dejavnosti bo to posledica pritiskov na izvozne cene in šibke rasti naročil v določenih industrijah, kot je avtomobilska, v drugi pa visoke pretekle rasti, ki se ne more nadaljevati s podobno dinamiko," je pojasnil v četrtek na srečanju z novinarji.

Glede inflacije, ki naj bi letos v povprečju dosegla dva odstotka, pričakuje, da se bo ta v prihodnjih treh letih dvignila na od 2,5 do 2,6 odstotka. "Država je z ukrepi skušala krotiti mesečno dinamiko cen. Naša pričakovanja so tako za srednjeročno obdobje takšna, da bo zelo verjetno morala slej ko prej te ukrepe odpraviti. Poleg tega je bil letos vpliv energentov zelo ugoden, naslednje leto pa ni verjetno pričakovati, da bo še ugodnejši," je dejal.

"Na trgu dela velikih sprememb pri številu delovno aktivnih ni pričakovati, saj bodo podjetja za ohranitev konkurenčnosti morala krepiti produktivnost, v storitvenem sektorju pa bo zaposlovanje naraščalo predvsem v zdravstvu in socialnem varstvu ter strokovnih dejavnostih z višjo zahtevano izobrazbo," je pojasnil Ivanc.

Rast povprečne bruto plače naj bi bila tudi prihodnje leto visoka, pri okoli šest odstotkih, na kar naj bi pomembno vplivala rast plač v sektorju država, ki bo okoli sedemodstotna. Realna rast povprečne neto plače bo predvidoma okoli 2,5-odstotna, kar je nad zgodovinskim povprečjem, ki je znašalo okoli 1,8 odstotka.

Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se bo okrepila za 2,5 odstotka, nekoliko močneje, za 3,5 odstotka, pa v letu 2026. Glavni razlog za to je po njegovih besedah pomanjkanje novih naročil, kar zavira višjo rast.

Po letošnji stagnaciji investicij v osnovna sredstva je v prihodnje pričakovati okoli 3,4-odstotno realno rast. Ta bo izvirala predvsem iz večje rasti investicij v zgradbe in objekte, medtem ko bo rast investicij v stroje in opremo nižja. Ohranila se bo rast investicij v proizvode intelektualne lastnine.

Med tremi pomembnejšimi tveganji, ki bi lahko vplivali na šibkejšo gospodarsko rast, so izrazita geopolitična tveganja, zaton globalizacije ter carinske vojne in rast svetovnih cen surovin. Tudi po pesimističnem scenariju bo gospodarska rast v naslednjih dveh letih nekoliko nad enim odstotkom, po optimističnem pa okoli treh odstotkov, je še dodal Ivanc.