Mala in srednja podjetja po ugotovitvah Banke Slovenije (BS) potrebujejo organiziran alternativni način financiranja, ki bi zmanjšal njihovo sedanjo visoko odvisnost od bančnih posojil. Mala in srednja podjetja, ki so pomemben segment gospodarstva, doslej tudi niso bila udeležena v sistemskem razreševanju zadolženosti in obsega nedonosnih posojil.

V prvem obdobju krize so bila bolj prizadeta velika podjetja, v drugem pa mala, kar je razvidno tudi iz številnih stečajev, poslabšanja plačilne sposobnosti in s tem bančnega kreditiranja. Lani se je delež malih in srednjih podjetij pri dolgoročnih posojilih, namenjenih predvsem za naložbe, sicer povečal, vendar se obseg teh posojil še vedno zmanjšuje, navajajo BS-ju.

Mala podjetja so bila v primerjavi z velikimi bolj zadolžena, vendar so po letu 2008 zadolženost zniževala hitreje in bolj kot velika. Lani je finančni vzvod, izračunan kot finančne in poslovne obveznosti glede na kapital, vseh podjetij dosegel 123 odstotkov, malih in srednjih pa 168 odstotkov. Ta so svoje obveznosti odplačevala z večjim tveganjem kot velika. Lani so bila v skupini malih najbolj zadolžena tista iz dejavnosti poslovanja z nepremičninami, gradbeništva in gostinstva.

V primerjavi z velikimi podjetji so mala in srednja bolj odvisni od financiranja prek drugih podjetij v skupini in drugih virov kot od financiranja z bančnimi posojili. Delež finančnih obveznosti do bank je lani pri njih znašal 53 odstotkov vseh finančnih obveznosti, pri velikih pa 66 odstotkov. To nakazuje, da mala težje dostopajo do bančnih virov financiranja kot velika. V krizi se je dostopnost še poslabšala.

Banke ponujajo le kratkoročna posojila
V zadnjih letih so se mala in srednja podjetja pri bančnem financiranju bolj usmerjala v tekoče poslovanje, kar kaže naraščajoči delež kratkoročnih bančnih posojil. Lanska anketa bank o povpraševanju nefinančnih družb po posojilih kaže, da se je v zadnjih letih povpraševanje po posojilih povečalo le pri posojilih za prestrukturiranje, medtem ko se je pri drugih vrstah zmanjšalo.

Majhna podjetja so lani predstavljala 74-odstotni delež v presežnem dolgu vseh podjetij, kar je skoraj enako kot leto prej. Lani jih je 100 z največjim presežnim dolgom prispevalo k več kot tretjini celotnega presežnega dolga. Lani se je na letni ravni njihov presežni dolg zmanjšal s 6,8 milijarde evrov oz. 18,9 odstotka BDP-ja na šest milijard evrov oz. 16,1 odstotka BDP-ja.

Večina slovenskih podjetij je majhnih
Mala in srednja podjetja so lani predstavljala 99 odstotkov vseh podjetij, zaposlovala so 261.000 oz. 63 odstotkov ljudi in ustvarila 54 odstotkov dodane vrednosti. V obdobju od 2008 do 2014 se je njihovo število povečalo za 12 odstotkov, število velikih podjetij pa zmanjšalo za 20 odstotkov. Najštevilčnejša so bila mikropodjetja, ki predstavljala 94 odstotkov vseh podjetij.