ECB je drugo avkcijo izvedla v okviru ciljno usmerjene dolgoročne operacije refinanciranja (TLTRO) in na voljo je bilo več kot 300 milijard evrov. Analitiki so pričakovali, da si bodo izposodile za okoli 150 milijard evrov, vendar je bil ta znesek na koncu manjši za več kot 20 milijard.

Sodelovanje slovenskih bank na drugi avkciji je bilo po podatkih Banke Slovenije večje tako po številu bank kot tudi po obsegu izposojenih sredstev. Medtem ko so si banke na prvi avkciji septembra izposodile 75,5 milijona evrov, so tokrat dobile 630,9 milijona evrov. Banka Slovenije podatkov o številu sodelujočih bank na avkcijah ne more objaviti, medtem ko nekatere banke podatke razkrijejo, nekatere pa ne.

Dovoljeni začetni obseg izposoje slovenskih bank je bil za prvi dve avkciji za vsako banko vezan na to, koliko je ob koncu letošnjega aprila znašal njen obseg posojil podjetjem in prebivalstvu območja evra, brez stanovanjskih posojil gospodinjstvom.

Ugoden vir financiranja
Banke so si z omenjenima operacijama zagotovile dodatna dolgoročnejša sredstva za kreditiranje gospodarstva. Kljub temu zgolj razpoložljivost likvidnih sredstev ni zadosten pogoj za povečanje kreditne aktivnosti bank. Slednja je namreč odvisna tudi od njihove poslovne politike, prilagoditvenih procesov in zadolženosti na eni strani ter od razmer v gospodarstvu, zadolženosti podjetij in konkretnih poslovnih projektov na drugi strani, so pojasnili v Banki Slovenije.

Prispevek operacij TLTRO k znižanju aktivnih obrestnih mer bi lahko bil pozitiven, saj predstavljajo cenovno relativno ugoden vir financiranja bank. Vendar pa so aktivne obrestne mere bank odvisne od poslovne politike bank ter tudi od cene njihovih ostalih virov financiranja. Letos je sicer opaziti postopno zniževanje aktivnih obrestnih mer bank, zlasti pri obrestnih merah za posojila podjetjem do enega milijona evrov.

Iz Nove Ljubljanske banke (NLB) so sporočili, da so na avkciji pridobili 120 milijonov evrov. Ta sredstva po njihovih navedbah ustrezajo njihovemu ciljnemu likvidnostnemu profilu in poslovnim načrtom.

V NLB tudi zagotavljajo, da nadaljujejo aktivno kreditiranje gospodarstva in da so bili letos med vsemi bankami najbolj aktivni, tako po poslih kot tudi po obsegu. V devetmesečju so tako na področju kreditiranja srednje velikih podjetij sklenili za več kot 288 milijonov evrov poslov, z velikimi podjetji pa za 774,5 milijona evrov novih poslov.

V Poštni banki Slovenije so pojasnili, da so sodelovali na drugi avkciji ECB. "Skladno z namenom in razpisom avkcije se sredstva namenjajo kreditiranju obstoječih in potencialnih komitentov. Banka primarno funkcijo uravnavanja likvidnosti opravlja skladno z likvidnostno politiko banke in o tem na podlagi zakonodaje poroča v letnem poročilu banke," so zapisali.

Unicredit Banka Slovenija je na drugi avkciji dobila 78 milijonov evrov, kolikor je tudi želela. Denar bodo namenili predvsem kreditiranju realnega gospodarstva ter spodbujanju gospodarske aktivnosti na lokalni ravni. Da so sodelovali na današnji avkciji, so potrdili tudi v Hypo Alpe Adria banki. Kot so zapisali, so na avkciji sodelovali "v višini nekaj deset milijonov evrov", sredstva pa bodo namenili pospeševanju kreditne aktivnosti bank. Banka Koper na avkciji ni sodelovala.

V Abanki Vipa skladno s poslovno politiko banke in zaupnostjo poslovanja posameznih bančnih poslov ne morejo komentirati, v Novi Kreditni banki Maribor pa so pojasnili, da njihovo sodelovanje na avkcijah ECB-ja poteka skladno z likvidnostno politiko banke in poslovnimi odločitvami, ki so usklajene s sprejetim finančnim načrtom.

Do junija 2016 skupno osem avkcij
ECB je v boju proti šibki gospodarski rasti in nizki inflaciji v območju evra, zaradi katere mnogi opozarjajo na nevarnost škodljive deflacijske spirale, v minulih mesecih sprejela več ukrepov, tudi nekonvencionalnih. Med drugim se je odločila za nove operacije TLTRO; do junija 2016 jih bo skupaj izvedla osem.

TLTRO tokrat temeljijo na pogoju, da morajo banke sredstva prenesti v realno gospodarstvo, ne smejo pa jih nameniti za naložbe v sektorje, kjer se kažejo znaki "napihovanja balona", zato denimo ne bodo smela biti namenjena za stanovanjske kredite. Več ko bodo banke kreditirale, več denarja si bodo lahko izposodile na prihodnjih avkcijah.