V okviru Evropske centralne banke (ECB) bo začel delovati enotni nadzorni mehanizem -Single Supervisory Mechanism (SSM). Nadzor nad kreditnimi inštitucijami bodo po novem izvajali ECB in pristojni nacionalni organi vseh držav iz evrskega območja in iz držav, ki so se same odločile, da bodo sodelovale z nadzornim mehanizmom. V primeru Slovenije bo to Banka Slovenije.

Čeprav bo ECB odgovoren za nadzor vseh bank v evrskem območju, bo neposredno nadzoroval le 120 pomembnih posojilnih institucij. Seznam pa ne bo fiksen, saj ga bo redno revidiral in posodabljal. Do pregleda bo prišlo vsaj ob objavi letnih poslovnih izidov, če pa bo prišlo do združitev, bo revizija takojšnja. Na seznam se bo lahko po presoji ECB-ja uvrstila tudi katera koli banka iz evrskega območja,

Na seznamu tri slovenske banke
Podlaga za uvrstitev na seznam bank, ki bodo pod nadzorom ob začetku delovanja SSM, so bili lanski rezultati, obseg bilančne vsote, pomen za nacionalno gospodarstvo in unijo, obseg čezmejnih dejavnosti in podatek o državni pomoči. NLB, NKBM in Unicredit banka Slovenija so na njem znašle zaradi velikosti bilančne vsote in uvrstitve med tri največje posojilodajalce v državi.

ECB bo neposredni nadzor opravljal v sodelovanju z Banko Slovenije, ki bo dajala podatke, podporo in premagovala jezikovne ovire. ECB pa bo dejansko izdajal ali odvzemal dovoljenja za bančne storitve, za pridobivanje kvalificiranega deleža in za licence vodilnih v posamezni banki. Vodil bo inšpekcijske preglede ter izrekal kazni in ukrepe v povezavi s kriznim upravljanjem.

Vsako pomembno banko bo nadzorovala skupna nadzorna skupina (Joint Supervisory Team). Vodja vsake bo predstavnik SSM-ja v okviru ECB-ja, v njem pa bodo tudi predstavniki nacionalnih regulatorjev, torej v primeru Slovenije iz Banke Slovenije. Ta bo pripravljala podlage za vse odločitve ECB-ja, torej za vse licence in tudi morebitne razrešitve zaradi nepravilnosti.

Na končnem seznamu so vse sistemsko pomembne mednarodne bančne skupine, kot so Deutsche Bank, Commerzbank, Unicredit Group, Intesa Sanpaolo, Societe Generale, BNP Paribas, Santander, BBVA, ABN Amro, ING, Raiffeisen, Sparkasse. Del teh bančnih skupin so tudi nekatere banke v Sloveniji, kot so Banka Koper, SKB banka, Raiffeisen banka in banka Sparkasse, pa tudi banka Sberbank kot del Sberbank Europe s precejšnjo čezmejno aktivo.

8000 bank pod nadzorom centralnih bank
Preostalih približno 8000 evropskih bank je opredeljenih kot manj pomembne posojilne institucije in bodo ostale pod neposrednim nadzorom nacionalnih centralnih bank. V primeru Slovenije bodo pod nadzorom Banke Slovenije ostale Abanka Vipa, Banka Celje, Delavska hranilnica, Deželna banka Slovenije, Gorenjska banka, Hranilnica in posojilnica Vipava, Hranilnica Lon, Hypo Alpe Adria banka ter Factor in Probanka v likvidaciji.

Skrben pregled evropskega bančnega sektorja
ECB je pred vzpostavitvijo prvega stebra bančne unije skrbno pregledal evropski bančni sistem z namenom, da po prevzemu nove nadzorniške funkcije ne bi bil deležen kakšnih novih negativnih presenečenj. V zadnjem letu je pregledal 130 bank in preveril, kako bi se odzvale na hudo zaostrena gospodarska gibanja letos in v prihodnjih dveh letih.

Rezultati teh obremenitvenih testov so pokazali, da takšnih šokov na podlagi podatkov iz konca leta 2013 ne bi prestalo 25 bank, od tega tudi slovenski NLB in NKBM. Večina od njih je medtem že okrepila svoj kapitalski položaj, kolikšna pa bi bila kapitalska luknja ob upoštevanju letošnjih ukrepov bank, pa bo ECB izračunal v enem mesecu od objave rezultatov.