Nespremenjeni ostajata tudi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti, ki jo je svet ECB-ja septembra znižal na minus 0,20 odstotka, in obrestna mera za mejno posojanje, takrat znižana na 0,30 odstotka.

Odločitev ECB-ja, ki je ta teden prevzel nadzor nad sistemsko pomembnimi bankami v območju evra, zaradi česar se je začel seliti tudi v nove prostore, je bila pričakovana, saj želijo v Frankfurtu počakati in videti, kako bodo delovali ukrepi, ki so jih v zadnjih mesecih sprejeli v boju proti nizki inflaciji in šibki gospodarski rasti.

ECB je ključno obrestno mero v območju evra septembra presenetljivo znižal na 0,05 odstotka, obrestno mero za nalaganje depozitov v Frankfurtu je potisnil še globlje v negativno območje, poleg tega pa je sprejel še nekaj drugih nekonvencionalnih ukrepov.

Med drugim se je odločil za odkupovanje finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem, ter kritih obveznic centralnih in poslovnih bank. Krite obveznice so začeli odkupovati oktobra, doslej pa so jih odkupili že za skoraj pet milijard evrov. Program odkupovanja finančnih instrumentov naj bi začeli izvajati novembra, a kdaj točno, v ECB-ju še niso razkrili.

Razmere v območju evra so kljub temu še vedno nespodbudne. Evropski statistični urad Eurostat je prejšnji teden sicer objavil, da so se cene življenjskih potrebščin v evrskem območju oktobra zvišale malenkost bolj kot septembra, za 0,4 odstotka, a je to še vedno precej pod srednjeročnim ciljem ECB-ja, ki želi inflacijo videti blizu, a malenkost pod dvema odstotkoma.

Počasno okrevanje
Poleg tega je Evropska komisija v torek ocenila, da čaka območje evra in EU-ja obdobje počasnega okrevanja in zelo nizke inflacije. Med vodilnimi odločevalci v območju evra kljub temu prevladuje mnenje, da je treba ukrepom pustiti čas, da začno delovati.

Analitiki novega ukrepanja pred novim letom zato ne pričakujejo, se pa vse bolj krepi prepričanje, da bo ECB slej ko prej posegel tudi po t. i. kvantitativnem sproščanju oz. zagonu novega programa za nakup državnih obveznic in obveznic podjetij.

Ameriška centralna banka Federal Reserve je takšnega ravno sklenila, japonska centralna banka Bank of Japan pa je prejšnji teden presenetljivo sporočila, da bo razširila program spodbud.

Zanimivo je, da je k dodatnemu ukrepanju ECB-ja pozvala tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). "Glede na zelo šibko gospodarstvo in tveganje deflacije bi moral ECB razširiti svojo denarno podporo prek trenutnih ukrepov, pri tem pa upoštevati dosedanje pozitivne učinke," so sporočili.

Ob tem so se zelo jasno opredelili tudi do kvantitativnega sproščanja. "To bi moralo vključevati zavezo o obsežnih nakupih sredstev (kvantitativno sproščanje), dokler inflacija ne bo na starih tirnicah," so prepričani.

Nekateri po drugi strani nasprotujejo temu, da bi šel ECB "do konca". Najglasnejši je v svojem nasprotovanju takšnemu koraku Berlin, proti pa je tudi predsednik evroskupine Jeroen Dijsselbloem, ki meni, da v Evropi preveč pričakujemo od ECB-ja in premalo od politikov.