Evropska centralna banka se je odločila za nepričakovano potezo in ključno obrestno mero znižala za 0,10 odstotne točke na rekordno nizko raven 0,05 odstotka.

Svet ECB-ja je presenetil z odločitvijo, saj je ni med poznavalci in analitiki v zadnjih dneh omenjal nihče, ampak so vsi pričakovali, da bo prvi mož osrednje finančne institucije v območju evra Mario Draghi nakazal možnosti novih ukrepov proti deflaciji in šibkemu okrevanju gospodarstva.

Znižanje je doletelo tudi obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti, in sicer za 0,10 odstotne točke, na minus 0,20 odstotka, in obrestno mero za mejno posojanje, prav tako za 0,10 odstotne točke, na 0,30 odstotka.

ECB je že junija sprejel paket ukrepov za oživitev gospodarstva in ustavitev padanja inflacije, med drugim je znižal ključno obrestno mero na rekordno nizkih 0,15 odstotka in sprejel nove ciljno usmerjene dolgoročne operacije refinanciranja (TLTRO).

Ker se inflacija še kar znižuje, se je okrepil pritisk na ECB, naj znova poseže na trg. Strah, da bi območje evra zdrsnilo v škodljivo deflacijsko spiralo, je namreč vse večji.

Zato so analitiki pričakovali, da bo Draghi danes nakazal načrte t. i. kvantitativnega sproščanja oz. obsežnega odkupovanja državnih obveznic po vzoru nekaterih drugih centralnih bank, kot je ameriška Federal Reserve, predstavil pa naj bi tudi več podrobnosti o programu odkupovanja finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem, ki so ga napovedali junija.

Avgusta so se cene življenjskih potrebščin v območju evra zvišale za 0,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot julija in najnižja raven v skoraj petih letih. Skrbi tudi šibko okrevanje - bruto domači proizvod v območju evra je v drugem letošnjem četrtletju glede na prejšnje trimesečje ostal nespremenjen, na letni ravni pa je ugotovil 0,7-odstotno gospodarsko rast.