Podjetja se trenutno zaradi negotovosti ne zadolžujejo in načrtovane investicije prelagajo. Rasti posojil podjetjem tako rekoč ni, podjetja se ne želijo dodatno zadolžiti, ampak skušajo s fiskalnimi ukrepi države zgolj preživeti. Ko pa se bodo razmere glede epidemije umirile, predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak in član uprave NKBM-ja Matej Falatov pričakujeta velik porast domače porabe.

"Pričakujem, da takoj ko bo prišlo do odprtja, bodo tisti, ki bodo seveda živi do takrat, deležni nadpovprečnega povpraševanja, to nam je pokazal že prvi val ... Ljudje so bili lačni in žejni vseh prireditev, koncertov, pogostitev, nastanitev. Enak fenomen pričakujem tudi po tokratnem odpiranju, pričakujem evforijo," je dejal Brodnjak.

Falatov: "Ko bodo razmere take, da bo država lahko odprla celotno gospodarstvo, pričakujem, da bo poraba zelo zrasla. Mislim, da bo eksplodirala, tako kot je bilo lani junija, julija in avgusta."

Glede na spodbudne podatke o cepljenju predsednica uprave SKB-ja Anita Stojčevska meni, da bi se ta bum porabe lahko zgodil že v drugi polovici leta. "Tisti, ki imajo viške svojih sredstev, bodo te potrošili, saj zdaj jih nimajo kje, podjetja bodo znova prešla v investicije, prav tako računamo na državo in občine, da bodo generirale naložbe in tako sprožile cikel naložb tudi v podjetjih," je dejala.

Uvajanje ležarine

Banke, prizadete z zastojem kreditiranja, se sicer že več let spopadajo tudi z negativnimi obrestnimi merami. NLB bo prvi del tega bremena preložil na pleča komitentov – za tiste, ki imajo več kot 250 tisoč evrov prihrankov, bo 1. aprila uvedel ležarine v vrednsoti 0,04 odstotka. Podobno bodo storili v SKB-ju, kdaj, naj bi bilo znano prihodnji teden. V NKBM-ju pa o tako imenovani obdavčitvi depozitov za zdaj še ne razmišljajo.