Bayer ponuja za nakup vseh delnic Monsanta 122 dolarjev za delnico oziroma 62 milijard dolarjev (55 milijard evrov), pri čemer ne želijo napovedovati časa združitve. Če bi do transakcije prišlo, bi nastal največji svetovni ponudnik pesticidov in semen.

"Načrtovana združitev z Monsantom je izjemna priložnost, da ustvarimo svetovnega voditelja v kmetijski industriji. Monsanto je najboljša izbira za naš kmetijski del poslovanja," so v sporočilu zapisali v nemškem podjetju.

Glavni del Bayerjevega poslovanja sicer predstavljajo farmacevtski izdelki in drugi izdelki za zdravje, v nemški družbi pa so že prejšnji teden potrdili, da se je njihovo vodstvo nedavno sestalo z vodstvom Monsanta. S prevzemom bi okrepili kmetijski del poslovanja.

Bayer zaposluje okoli 117.000 ljudi, lani pa je ustvaril 4,1 milijarde evrov čistega dobička in rekordnih 46,3 milijarde evrov prihodkov od prodaje. Če bi res prevzel Monsanto, bi družbi letno skupaj ustvarili več kot 59 milijard evrov prihodkov. Francoska tiskovna agencija AFP navaja poročanje ameriškega časnika Wall Street Journal, da bi združeni družbi skupaj ustvarili 28 odstotkov svetovne prodaje pesticidov in semen.

Monsanto na udaru kritik
Monsanto je proizvajalec semen in herbicidov, po vsem svetu pa zaposluje okoli 20.000 ljudi. Velja za eno vodilnih biotehnoloških podjetij na svetu. V Evropi in drugod po svetu je zaradi gensko spremenjenih semen deležen številnih kritik.

Družba s sedežem v Saint Louisu v ameriški zvezi državi Misuri je zaradi nižjih cen pridelkov, ki so kmete prisilile k zmanjšanju naročil, marca znižala napovedi o letošnjem dobičku. Posledice tega se že kažejo v konsolidacijah. Za združitev sta se tako že decembra lani odločila ameriška kemijska koncerna DuPont in Dow Chemical.

Monsanto je sicer lani želel prevzeti švicarskega proizvajalca pesticidov in semen Syngenta, a mu to ni uspelo. Syngenta je na koncu pristala v rokah kitajskega kemijskega koncerna China National Chemical (ChemChina).

Po neuspehu z nakupom Syngenta je Monsanto oblikoval obsežen program prestrukturiranja, po katerem naj bi do leta 2018 ukinil 3.600 delovnih mest, kar je 16 odstotkov celotne delovne sile, zaprl nekatere tovarne in prodal nekaj premoženja.