Domača poraba je bila v prvem četrtletju za pet odstotkov večja kot pred letom dni. Pri tem sta se povečali obe komponenti domače porabe, in sicer tako končna poraba, ki se je povečala za 3,4 odstotka, kot bruto naložbe, ki so zrasle za 10,5 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu RS (Surs).

K rasti končne porabe je največ prispevala rast porabe gospodinjstev. Bila je za štiri odstotke večja kot v prvem četrtletju lani, gospodinjstva pa so več sredstev namenila za nakupe vseh vrst proizvodov in storitev. Podobno kot v vseh četrtletjih prejšnjega leta so se najbolj povečali izdatki za nakupe trajnih dobrin.

Bruto naložbe v osnovna sredstva so se v prvem četrtletju povečale za 12 odstotkov. K temu so pozitivno prispevale tako naložbe v gradbene objekte (za skoraj 20 odstotkov) kot tudi naložbe v stroje in opremo (za 9,3 odstotka).

Pospešena rast uvoza in izvoza
Potem ko sta izvoz in uvoz v prejšnjih dveh četrtletjih naraščala nekoliko bolj umirjeno, so statistiki v prvem četrtletju letos znova zaznali pospešeno rast. Rasti sta bili na obeh straneh skoraj izenačeni, saj se je uvoz povečal za 8,8 odstotka, izvoz pa za 8,7 odstotka. Kljub nekoliko hitrejši rasti uvoza zunanjetrgovinski presežek ostaja visok.

Zaposlenost še narašča. V prvem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 964.000 ljudi, kar je 2,6 odstotka več kot v prvem četrtletju lani. Največ se jih je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v zdravstvu in socialnem varstvu, trgovini in v dejavnosti promet.

Ob izločitvi sezone in koledarja je bil BDP v prvem četrtletju za 1,5 odstotka višji kot v prejšnjem četrtletju in za pet odstotkov višji kot v prvem četrtletju 2016.

Maja 1,5-odstotna letna inflacija
V Sloveniji se je meseca maja nadaljevala rast cen življenjskih potrebščin. Inflacija na letni ravni je bila tako 1,5-odstotna, k višjim cenam pa so v največji prispevali dražji naftni derivati in hrana. Na mesečni ravni so se cene življenjskih potrebščin v povprečju zvišale za 0,7 odstotka, kažejo danes objavljeni podatki statističnega urada.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo cen v EU-ju, je bila maja v Sloveniji prav tako 1,5-odstotna, medtem ko je bila mesečna rast cen 0,7-odstotna.

Anketna brezposelnost 7,8-odstotna
Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je bila v prvem četrtletju letos 7,8-odstotna, kar je 0,3 odstotne točke manj kot v prejšnjem četrtletju in 1,1 odstotne točke manj kot v istem obdobju lani, je objavil državni statistični urad. Stopnja anketne brezposelnosti se je na letni ravni znižala tako med moškimi, z 8,4 na 7,5 odstotka, kot med ženskami, z 9,4 na 8,2 odstotka.

Anketno brezposelnih je bilo 79 tisoč ljudi, dva tisoč oz. 2,5 odstotka manj kot v prejšnjem četrtletju in 8 tisoč oz. 9,2 odstotka manj kot pred letom dni. Neaktivnih je bilo 743 tisoč ljudi, kar je 33 tisoč oz. 4,3 odstotka manj kot v lanskem prvem četrtletju.

41 tisoč več delovno aktivnih
V prvem trimesečju letos je bilo delovno aktivnih 935 tisoč prebivalcev Slovenije ali 11 tisoč več kot v prejšnjem četrtletju in 41 tisoč več kot v prvem četrtletju 2016.

Med delovno aktivnimi je bilo 663 tisoč zaposlenih za nedoločen čas ali za 5,3 odstotka več kot v istem obdobju lani. Med 141 tisoč zaposlenimi za določen čas se je zvišalo število zaposlenih prek študentskega servisa (za 15,7 odstotka; bilo jih je 30 tisoč) in zaposlenih prek drugih agencij za posredovanje dela (za 27,6 odstotka; bilo jih je 14 tisoč). Samozaposlenih je bilo 108 tisoč, kar je tri tisoč manj kot pred enim letom.

Skoraj dve tretjini oseb, ki sta bili brezposelni v prvem četrtletju letos, sta bili brezposelni tudi v zadnjem četrtletju lani. Kljub temu pa se stopnja dolgotrajne brezposelnosti znižuje. V prvem četrtletju letos je bila 3,7-odstotna, medtem ko je bila pred enim letom 4,9-odstotna, še leto prej pa 5,3-odstotna.

Umar podobno rast pričakuje do konca leta
Gospodarska rast v Sloveniji je bila v prvem četrtletju znova med višjimi v evrskem območju in precej nad povprečno. Tako se nadaljuje tri leta dolgo obdobje hitrejše rasti in s tem zmanjševanje zaostanka za povprečno razvitostjo evroobmočja, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki podobna gibanja pričakuje tudi v nadaljevanju leta.

Med dejavniki gospodarske rasti ostaja ključen izvoz, spodbujen z rastjo tujega povpraševanja in izboljševanjem konkurenčnega položaja slovenskih podjetij. Z njim tesno povezana je nadaljnja rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. Razmere se še naprej izboljšujejo tudi v večini tržnih storitvenih dejavnosti, zlasti v trgovini, prometu in gostinstvu ter v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, ugotavljajo.

Zmerna rast plač ohranja konkurenčnost
Ob nadaljevanju ugodnih gospodarskih razmer se še naprej občutno izboljšujejo tudi razmere na trgu dela. Število zaposlenih je bilo v prvem četrtletju za skoraj 25 tisoč večje kot v enakem obdobju lani. Nadaljevala se je tudi zmerna rast plač v večini dejavnosti, ki v tem trenutku ne predstavlja pritiska na konkurenčnost.

Nadaljevala se je tudi rast pretežno zasebnih investicij v opremo in stroje, ki jo na Umarju povezujejo z visoko izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti, dobrimi poslovnimi rezultati in nižjo zadolženostjo podjetij, ugodnejši kot pred leti so tudi pogoji financiranja. V začetku leta so znova začele okrevati tudi gradbene investicije.