Nihče, ki dela, ne bi smel tvegati socialne izključenosti, so prepričani v Neodvisnih sindikatih Slovenije (NSS), kjer zastopajo industrijske delavce, ki so praviloma v proizvodnji za trak prikovani z minimalno plačo. Zato so sindikate po Sloveniji pozvali, naj z novo skupno akcijo v imenu zaposlenih vložijo nov predlog zakona o minimalni plači, ki bi določal, da osnovna minimalna plača ne sme biti manjša od 60 odstotkov povprečne plače in hkrati ne sme biti pod pragom socialne izključenosti preteklega leta v Republiki Sloveniji. Glede na njihove izračune bi tako minimalna plača morala biti 646,53 evra neto, so še zapisali v pobudi. Kot smo že poročali, je prav takšno višino minimalne plače v državnem zboru predlagala že poslanska skupina ZL-ja, a so bili zavrnjeni in poslanci so pri januarski redni uskladitvi izglasovali 1,8-odstotni dvig, na 805 evrov bruto oziroma 613,66 evra neto.

Prenoviti bi bilo treba vse kolektivne pogodbe in plačilna razmerja, tako, da bodo najnižji plačni razredi vsake kolektivne pogodbe dosegli višino minimalne plače, z zakonom pa bi morali urediti tudi minimalno pokojnino in jo izenačiti z minimalno plačo, so še navedli v pozivu in dodali, da upokojenec s polnimi 40 leti delovne dobe ne bi smel živeti v revščini. Spomnimo, da se je sedem sindikalnih central članic ekonomsko-socialnega sveta (ESS) že v januarju strinjalo, da bi se minimalna plača morala dvigniti za 5 odstotkov, kar bi pomenilo 630 evrov neto. Se obeta nov pritisk sindikalistov za višjo minimalno plačo?

Predlog sindikata bi uvedel sistem uravnilovke in ogrozil delovna mesta v dejavnostih z nizko dodano vrednostjo, je za MMC pojasnil ekonomist in glavni analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc. "Če bi bila najnižja osnovna plača v I. tarifnem razredu vezana na minimalno, bi se s tem lahko gibala tako kot minimalna plača, to pa bi dvignilo vse plače v družbi. Prav tako so dodatki vezani na osnovno plačo, minimalna plača pa nekatere dodatke že vsebuje, zato taka primerjava s sistemskega vidika ni ustrezna. To bi pomenilo visoko plačno inflacijo, ki je slovensko gospodarstvo ne prenese," je pojasnil.

"450 evrov pokojnine čista revščina"
"Minimalna plača (613 neto) trenutno ne dosega niti praga socialne izključenosti za leto 2015 (617 evrov), kar je povsem nesprejemljivo," je pobudo utemeljil predsednik NSS-ja Rastko Plohl in hkrati opozoril na sramotno nizke pokojnine, ki se za 40 let delovne dobe z minimalno plačo gibljejo pri približno 450 evrih. "Minimalna plača in minimalna pokojnina bi morali biti enaki, ne more nekdo 40 let delati in dobiti 450 evrov, to niti ni več prag socialne izključenosti, to je čista revščina," je navedel.
V letu 2015 je po statističnih podatkih Sursa pod pragom revščine živelo slabih 300 tisoč ljudi, od tega 54 tisoč delovno aktivnih in 78 tisoč upokojencev. "Delovati bi moral avtomatizem, in sicer ko država izračuna višji prag revščine za preteklo leto, bi moral avtomatsko slediti dvig minimalne plače," je prepričan Plohl.
Dvigi minimalne plače ogrožajo delovna mesta
"Kadar je minimalna plača zavezujoča, kar pomeni, da ima pomemben delež delavcev minimalno plačo, je vsaka sprememba višine lahko potencialna grožnja za izgubo delovnih mest, tako kot smo jih izgubili leta 2010," pa je za MMC povedal ekonomist Sašo Polanec. Ker je v Sloveniji na minimalni plači več deset tisoč delavcev, lahko tako vsakršni dvigi "minimalca" pomenijo uničenje nekaterih delovnih mest. "Vse je odvisno od rezerve podjetnikov, če so podjetja profitabilna, premike minimalne plače lažje absorbirajo. Vse je odvisno od produktivnosti, gre za igro med tem, koliko si produktiven in koliko moraš plačati, te dve stvari morata biti v ravnovestju, ker v nasprotnem primeru določenih delovnih mest ne bo več," je še dodal.

"Do tri odstotke bruto ne bi bilo nobenih težav, če govorimo o petih odstotkih ali še več, pa bi se že začele kazati negativne posledice," je dejal Polanec in dodal, da so apetiti sindikatov preveliki, saj si želijo minimalno plačo povečati za več, kot je zrasla produktivnost gospodarstva. Januarska redna uskladitev minimalne plače za 1,8 odstotka bruto tako ni problematična.

S Polancem se strinja tudi glavni analitik pri GZS-ju Ivanc, ki je predlog sindikalistov označil za nerealen in neizvedljiv. "GZS meni, da bi imel predlog sindikatov, vezan na spremembo zakona o minimalnih plačah, za posledico povečanje mase plač v zasebnem sektorju za najmanj 100 milijonov evrov letno. Tega pa slovensko gospodarstvo ne zmore. Nadpovprečno bi bile prizadete storitvene dejavnosti, malo gospodarstvo in dejavnosti z nizko dodano vrednostjo na zaposlenega. Ogroženih bi bilo 50 tisoč delovnih mest. Predlog o prenovi kolektivnih pogodb pa bi imel ob nespremenjenih tarifnih prilogah neslutene posledice za rast vseh plač, kar bi bilo popolnoma nesprejemljivo. Predlog je, blago rečeno, neracionalen," je bil konkreten Ivanc.
Pričakujejo podporo vseh sindikatov
Trenutno so jih pri pobudi za vložitev novega zakona o minimalni plači po Plohlovih besedah podprli le v Sindikatu novinarjev Slovenije (SNS), na odzive drugih sindikalnih central pa še čakajo, a si optimistično obetajo podporo vseh. "Podpora takšnemu projektu je pomembna poteza, tako da mora posamezen sindikat gotovo odločitev sprejeti s premislekom. Mi smo nakazali eno od možnosti, vsebina in podrobnosti v zakonu, ki bi ga predlagali, pa so odprte za širši dogovor med sindikati," je dejal.

"Ne morejo ljudje z minimalnimi plačami živeti pod pragom socialne izključenosti, delajo in pridno ustvarjajo osem ur vsak dan, pa ne dobijo niti toliko, kot država sama označi za revščino, to ne gre, vsak ima pravico do vsaj tiste temeljne blaginje, ko si lahko reče, da pač ni bogat, a vsaj kruh in mleko lahko kupi vsak dan," je sklenil sindikalist Plohl.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so za MMC potrdili, da podpirajo izenačitev najnižjega I. tarifnega razreda z minimalno plačo, prav tako podpirajo dvig minimalne plače. "Ideja NSS-ja ni nekaj novega in je povzeta po konferenci sindikatov zasebnega sektorja ZSSS-ja (februar 2017)," so odgovorili v ZSSS-ju. Tudi v konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam so potrdili, da načeloma podpirajo oba predloga, ki sta bila sicer že večkrat izražena v sindikalnih centralah, so poudarili.
Sindikalizem kot "nujna stvar"
"Sindikalisti so ljudje, ki imajo službo in morajo pokazati rezultate dela. Dvig minimalne plače pa je najbolj enostaven podvig, narediš napad na politiko, pritisneš, minimalna plača se dvigne in se potem lahko hvališ z dosežkom, posledice brezposelnosti pa nosi država oz. drugi državljani," je bil kritičen Polanec, ki je opozoril na skrb vzbujajoč trend padajočih številk članstva sindikatov.

Sindikalizem je sicer "nujna stvar", saj se v nasprotnem primeru delodajalcem s preveliko močjo delavec ne more zoperstaviti in takšni monopolistični veliki delodajalci tako lahko, tudi če produktivnost omogoča višje plače, izkoriščajo položaj in izplačujejo "minimalce". "Zaposleni imajo v sindikatih zaščito, en sam posameznik proti menedžerjem je v zelo ranljivem položaju, zlahka ga odpustijo, če ima posojilo, si sploh ne upa nič, ker lahko ogrozi družinsko varnost," je prepričan Polanec.

Česa zagovorniki visoke minimalne plače ne razumejo? "Največji problem je, da vedno gledajo na neenakost dohodkov zaposlenih, če bi jaz delal revolucijo v statistiki, bi poročal o neenakosti vseh dohodkov, upošteval bi tudi tiste, ki so brezposelni, upoštevati bi morali izgubo delovnih mest. Skupen učinek je tako lahko negativen, saj dobimo del delavcev, ki gredo na višjo plačo, del delavcev pa ostane brezposelnih, a pravi socialisti bi morali vedno zagovarjati čim več delovnih mest, četudi za nižjo plačo," je odgovoril Polanec in dodal, da bi se sindikati morali prednostno ukvarjati s tem, kaj bo v podjetjih zvišalo produktivnost, ker je to edina prava pot do višjih plač.
Nekatere države minimalne plače ne poznajo
Gospodarstveniki ob vsaki omembi dviga minimalne plače sicer po navadi zaženejo "vik in krik" z opozorili, da povišana cena dela naredi naše gospodarstvo manj konkurenčno, posledično pa pride do izgube delovnih mest. "Koliko milijard je izpuhtelo, koliko podjetij propadlo in milijarde evrov za sanacijo velikanskih bančnih lukenj so se tudi našle, pri nekaj desetih evrih za minimalno plačo bo pa kar država propadla," se je ob tem retorično vprašal Plohl.
Države, kjer minimalne plače ne poznajo, imajo standard prebivalstva urejen z drugačnimi mehanizmi, a socialna izključenost in prag revščine sta gotovo merili, na katera so pozorni povsod, saj "ljudje, ki ustvarjajo in delajo, ne smejo biti revni", je še navedel Plohl in dodal, da takšna rešitev za Slovenijo verjetno ni primerna, ker se je v praksi pri nas pokazalo, da najnižje plače brez zakonskega praga zaostajajo za pragom socialne izključenosti.

Kolektivne pogodbe lahko delujejo kot substitut za minimalno plačo, saj z močnimi kolektivnimi pogajanji lahko dosežemo zavezujoče najnižje možne plače za posamezne panoge gospodarstva ali javni sektor. Države, kot je Avstrija, kjer kolektivno pogajanje dobro deluje, tako uzakonjene minimalne plače ne potrebujejo. V Sloveniji na drugi strani pa je kolektivno pogajanje popolnoma odpovedalo, saj so tako v gospodarstvu kot javnem sektorju najnižji plačni razredi daleč pod minimalno plačo. Gre za vprašanje, ali je v neki državi uspešnejše kolektivno pogajanje ali pa državna prisila s pomočjo zakonodaje, je omenjeno dejstvo komentiral Polanec.
UTD – realnost ali utopija?
Univerzalni temeljni dohodek (UTD), ki se omenja kot ena izmed alternativ vsem socialnim transferjem, je po Plohlovem mnenju vreden razmisleka, a prej je treba narediti natančne izračune in načrte. "Videnje kapitalističnega neoliberalizma je, da je UTD nekakšno mašilo za pomiritev državljanov in dvigovanje kupne moči, mi pa se zavzemamo za dodatni temelj, in sicer da UTD vsakemu državljanu pripada iz naslova skupnega ustvarjanja," je dejal.
"Veliko je govora o tem, da tehnologija izriva človeka, da bo vse več ljudi v prekarnih delovnih razmerjih ali pa brez zaposlitve, tako da je nekakšno zavarovanje gotovo smiselno. V vsakem primeru bo v demokraciji, kjer večina dominira, kot je to pri nas v Sloveniji, v nasprotju z ZDA, kjer večina ne zmaguje nujno, izglasovan nekakšen sistem, ki bo omogočal revnejšim preživetje," je Polanec odvrnil, da je UTD za demokratično družbo gotovo ena od mogočih poti. UTD bi tako nadomestil kompleksen sistem transferjev, ki zahtevajo ogromno birokratskega dela. "Kakšnih 200 socialnih transferjev, ki jih imamo v Sloveniji, bi se zreduciralo na enega samega," je sklenil.
Nekateri se bojijo, da bi se ljudje zadovoljili z UTD-jem in nehali delati. "Trenutno živim v Belgiji in tukaj lahko, če si dovolj časa zaposlen, v nedogled prejemaš nadomestila za brezposelnost in takšen sistem je z vidika spodbude gotovo negativen," je odvrnil Polanec in omenil nekaj študij, ki so pokazale, da imajo brezpogojni transferji dohodkovni učinek, saj zmanjšujejo željo ljudi po delu in povečujejo povpraševanje po prostem času. Pri moških je bil sicer učinek izredno majhen, bolj pa se je poznalo pri ženskah, kar je povezano z rodno dobo in družinsko optimizacijo, je še navedel in dodal, da se ženske brez otrok po statističnih podatkih sicer obnašajo čisto po "moško".