Pri določitvi višine minimalne plače se v Sloveniji upošteva najmanj rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač, gospodarska rast in gibanje zaposlenosti. Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister za delo po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga objavi v uradnem listu, je na novinarski konferenci po seji Ekonomsko-socialnega sveta spomnila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak.

Odločena je, da se minimalna plača letos ne bo usklajevala le z inflacijo, temveč tudi drugimi kazalniki. Sindikati so predlagali, da bi se uskladila z vsemi indikatorji, tako da bi se zvišala za pet odstotkov, na 830 evrov bruto oz. 630 evrov neto. Delodajalci so bili za največ 0,5-odstotno zvišanje, torej zgolj za uskladitev z rastjo cen življenjskih potrebščin. To bi naneslo zvišanje minimalne plače na 795 evrov bruto.

Ministrica je poudarila, da razprava o minimalni plači ne sme biti tekmovanje, saj bi si vsi želeli, da bi delavci dobili čim več. A treba je biti realen in paziti, da ne narediš škode, je opozorila. O dvigu in njegovih učinkih se je v tej luči posvetovala tudi s stroko.

Kot je dejala, se je naprej zavzemala za zvišanje minimalne plače za 2,6 odstotka, a so se na vladi nato dogovorili za zvišanje v višini 1,8 odstotka. To je izenačeno z rastjo plač v lanskem letu, a manj od gospodarske rasti, je navedla.
Minister Počivalšek nezadovoljen
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je ob predlogu kolegice izrazil ostre kritike do po njegovem mnenju prenagljene poteze. Poudaril je, da vladna ekipa glede tega vprašanja ni bila v celoti usklajena, saj ministrica njega ni prepričala.
Kot je navedel minister, je Kopač Mrakova "morda prepričala koalicijske partnerje in druge kolege v vladi, mene pa zagotovo ne". Poudaril je, da je prepričanje, da takšne poteze predstavljajo tveganje za gospodarstvo, predstavil tudi na sestanku koalicijskih partnerjev "in da bolj jasen, kot je bil, ne bi mogel biti".
Z vidika izboljševanja konkurenčnega položaja gospodarstva v Sloveniji je dvig minimalne plače po ministrovem mnenju korak v napačno smer. Povzročil bo dodaten pritisk na podjetja po plačevanju davkov in prispevkov ter upočasnil zaposlovanje, in sicer predvsem v storitvenem sektorju. Dvig minimalne plače predstavlja dodatno tveganje za delo na črno, prav tako za prekarizacijo, so Počivalškove argumente navedli na spletnih straneh ministrstva.
Kot so navedli na gospodarskem ministrstvu, je Urad za makroekonomske analize in razvoj leta 2014 ocenil, da je dvig minimalne plače v času krize vplival na izgubo 7.000 delovnih mest, dolgoročno pa 18.000 delovnih mest.

Podjetja, ki se borijo z izgubami
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole je poudaril, da gospodarskega izboljšanja ne občutijo vsi sektorji in da bo zvišanje minimalne plače najbolj prizadelo prav tista podjetja, ki se še vedno borijo z izgubami. Največ minimalnih plač je namreč po njegovih besedah tam, kjer plače že zdaj predstavljajo daleč največji strošek. Gre predvsem za delovnointenzivna in storitvena podjetja, na primer varovanje.

GZS: Uravnilovka in demotivacija
Izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Tatjana Čerin je pojasnila, da je razmerje med povprečno in minimalno plačo neugodno, saj prihaja do uravnilovke, kar da posamezne skupine demotivira za delo. Poleg tega je po njenih besedah minimalna plača že zdaj še enkrat višja kot v višegrajskih državah, nominalno pa le štiri odstotke nižja od povprečne plače v Evropski uniji, četudi dodana vrednost in produktivnost v Sloveniji dosegata le okoli 70 odstotkov evropskega povprečja.

Pergam za večje zvišanje
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je menil, da bi moralo biti zvišanje minimalne plače večje, tako da njeni prejemniki ne bi več živeli pod pragom revščine in da bi dosegala 60 odstotkov povprečne plače, k čemur Slovenijo zavezuje tudi evropska socialna listina. V zvezi z očitki o uravnilovki je dejal, da bi bilo treba zvišati tudi druge plače in da zato predlagajo dialog v okviru kolektivnih pogajanj.

ZSSS: Dobički se višajo
Izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje je bila kritična, ker da za zvišanje plač delavcem ni nikoli pravi čas, ne ko je kriza in ne ko je konjunktura. Poleg tega ne razume argumentov, da bo zvišanje minimalne plače prizadelo gospodarstvo, ko pa so se neto čisto dobički gospodarskih družb v letu 2015 povišali za 126,7 odstotka na 1,6 milijarde evrov. Prav tako so se povečali v predelovalnih dejavnostih za 27,8 odstotka, v dejavnosti trgovina pa za 120 odstotkov.

O minimalni plači tudi parlamentarni odbor
O dvigu minimalne plače so na predlog poslanke skupine ZL razpravljali tudi pristojni parlamentarni odbor. Čeprav so se člani strinjali, da je zvišanje potrebno, se niso mogli zediniti o višini zvišanja. V ZL-ju menijo, da bi se morala minimalna plača januarja zvišati na 645 evrov in septembra na 700 evrov neto.

V preteklem letu je minimalna plača znašala 790,73 evra bruto oz. 604,35 evra neto.

V ZL-ju so pripravili dva sklepa, in sicer da obor DZ-ja ministrstvu za delo nalaga, naj pri letošnjem usklajevanju minimalno plačo določi v višini 855,20 evra, ter da odbor vlado poziva, naj pripravi noveli zakonov o minimalni plači in dohodnini tako, da bo z letošnjim januarjem minimalna plača znašala 700 evrov neto ter da se določi nov prag za upravičenost do davčnih olajšav. Oba sklepa je odbor zavrnil.