Na Twitterju je tako ministrica Anja Kopač Mrak objavila, da ji je uspelo prepričati kolege v vladi in koaliciji, da v petek lahko predlaga socialnim partnerjem dvig minimalne plače za več kot 0,5 odstotka. Po poročanju Kanala A naj bi šlo za 2,6 odstotka, po neuradnih informacijah Slovenske tiskovne agencije pa za 1,8 odstotka.

Koalicijski dogovor je potrdil tudi premier Miro Cerar, ki je na Twitterju zapisal, da vlada skrbi za tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč. "V tej luči tudi dogovor vseh koalicijskih partnerjev za dvig minimalne plače," je dodal.

Predlog: Zvišanje na 630 evrov neto
Vprašanje minimalne plače je v zraku že ves teden. Sindikati namreč predlagajo, da se pri letošnji uskladitvi minimalne plače ne upošteva le inflacija kot po navadi, temveč tudi drugi kazalniki, tako da bi se minimalna plača z današnjih 604,35 evra neto zvišala za pet odstotkov, na 630 evrov neto, in bi se gospodarsko okrevanje odrazilo tudi v denarnicah najrevnejših.

Delodajalci: Od tega ne bo nič dobrega
Delodajalci na drugi strani trdijo, da takšno zvišanje minimalne plače ne bi prineslo nič dobrega, saj bi lahko povečalo brezposelnost, delo na črno in prekarizacijo, poleg tega pa zmanjšalo zanimivost Slovenije za vlagatelje. Kot poudarjajo, je strošek plač za delodajalce že zdaj zelo visok, z dvigom minimalne plače pa naj bi največ pridobila država.

Mehanika določanja minimalne plače
Minimalna plača se sicer uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Če bo tako tudi letos, bo zrasla za 0,5 odstotka - s 790,73 evra bruto na 794,68 evra bruto. Poleg tega se lahko pri usklajevanju minimalne plače upošteva tudi gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarska rast ter gibanje zaposlenosti, pri čemer se minimalna plača enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin in velja za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja tekočega leta dalje.