Minimalna plača v Sloveniji od januarja 2015 dalje znaša 790,73 evra bruto/604,36 evra neto, kolektivne pogodbe v posameznih panogah pa lahko predpisujejo višjo. Na mednarodni konferenci o spremembi definicije minimalne plače, ki poteka v Ljubljani in ki se je je udeležila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, je bil govor o zakonski pobudi sindikatov, da bi se iz definicije izvzeli dodatki za neugoden delovni čas, torej bi jih morali delodajalci prejemnikom minimalne plače plačevati posebej. Sindikati pri predlagani spremembi pričakujejo vrsto polen, vendar pa so se na današnji okrogli mizi v sklopu mednarodne konference na to temo strinjali, da je nujno vztrajati. Ne govorimo o dvigu minimalne plače, govorimo o odpravi krivice, poudarjajo.

Vladimir Tkalec iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije je položaj ponazoril na primeru sodnikov in zdravnikov - ti dobijo vse dodatke za delo ponoči, medtem ko administrativni delavec z minimalno plačo ne dobi nobenega. "Imamo izjemno neumne razmere, ki kličejo po tem, da je treba nekaj narediti," je bil oster.

Ministrica bo naredila vse za konsenz
Definicija minimalne plače v Sloveniji po besedah ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak ni najbolj posrečena, zato bo "kot ministrica naredila vse, da o načinu rešitve tega vprašanja dosežemo dogovor s socialnimi partnerji". Kopač Mrakova se strinja, da ni pravično, da "nekdo, ki dela izmensko delo, dobi enako plačilo kot nekdo, ki dela normalen delovnik". Tudi primerjava z evropskimi državami namreč kaže, da države v višino minimalne plače nimajo vključenih vseh dodatkov. Po drugi strani pa je poudarila, da je pri pogovorih treba upoštevati tudi delodajalsko stran - v dialogu s socialnimi partnerji bi bilo treba najti večplastno rešitev, ki bi omogočala zadovoljstvo obeh strani. Zakonski predlog bo vlada sicer obravnavala, ko bo prišel v parlament, po pričakovanjih ministrice naj bi se to zgodilo septembra ali oktobra.

Na konferenci, ki jo organizirata Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in hrvaška fundacija Friedrich Ebert Stiftung, je o predlaganih spremembah spregovoril tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Po mnenju združenja delodajalcev se morajo socialni partnerji o spremembi definicije, "s katero nismo več zadovoljni", dogovoriti za pogajalsko mizo, in ne prek medijev. Ob tem pa je treba upoštevati, da minimalna plača vendarle ni le stvar zaposlenega in države, ampak tudi tistega, ki jo plačuje. "Spremembe lahko gredo v več smeri ... Najti moramo rešitev, ki bo vzdržna za vse, in to ne le za dve leti," je še poudaril Smole.

Semolič: To lahko razmemo kot nasilje nad delavstvom
Na očitke delodajalcev, da so zakonsko pobudo sindikati sprožili enostransko, namesto da bi se o spremembi pogovarjali s socialnimi partnerji, je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič odgovoril, da so v predhodnih pogovorih popuščali, delodajalci pa niso želeli sprejeti prav nobenega predloga. Izrazil je še bojazen, da bi se znalo zgoditi, da v parlamentu spremembe ne bodo sprejeli, in dodal, da bodo sindikati "in predvsem naše članstvo to razumeli kot nasilje nad delavstvom".