Vodja poslanske skupine ZL-ja je ob tem dejal, da so zaskrbljeni nad poročanjem humanitarnih delavcev, da je 20 odstotkov prosilcev za humanitarno pomoč zaposlenih. Še posebej se Mesecu zdi to nepravično v obdobju gospodarske rasti, ki jo ima Slovenija, saj je prepričan, da so sadovi te rasti razporejeni nepravično.

Spomnil je na 521 milijonov evrov visok dobiček v trgovinskem sektorju, pri čemer prodajalci večinoma prejemajo minimalne plače, na 2,7 milijarde evrov vreden presežek v zunanji trgovini, pri čemer tudi v izvoznem sektorju ogromno delavcev dela za minimalno plačo. Opozoril je še, da so bili za gospodarsko rast doslej nagrajeni le tisti, ki spadajo med 10 odstotkov najbolje plačanih v državi, in sicer z neposrednim znižanjem dohodnine, kar je državo stalo 80 milijonov evrov.

Sadovi rasti neenakomerno razporejeni
Glede na vse te številke, predvsem pa na dejstvo, da pod pragom revščine v Sloveniji živi 287.000 ljudi, pri čemer so številni med njimi prejemniki minimalne plače, v ZL-ju želijo, da vlada poskrbi, "da sadovi gospodarske rasti pridejo do ljudi, predvsem do tistih, ki imajo najmanj".

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vsako leto januarja uskladi znesek minimalne plače. Pri določitvi upošteva rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi nekatere druge kazalnike. Letos je ministrstvo predlagalo, da se minimalna plača, ki trenutno znaša 790,73 evra bruto oziroma 561,46 evra neto, zviša za štiri evre bruto.

Neto minimalna plača bi namreč na ta način ostala pod pragom revščine, ki je po zadnjih izračunih znašal 617 evrov, je dejal Mesec. Po predlogu ZL-ja bi se januarja minimalna plača v okviru redne uskladitve zvišala na 645 evrov neto, septembra pa na podlagi priprave novele zakona o minimalni plači oz. v okviru izredne uskladitve na 700 evrov neto.