Po desezoniranih podatkih je medletna rast dosegla 1,6 odstotka, na četrtletni ravni pa se je BDP okrepil za 1,4 odstotka, je objavil statistični urad.

Izrazito zmanjšanje uvoza, upadel tudi izvoz

V drugem četrtletju se je uvoz v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšal za 8,3 odstotka. Upad je bil izrazitejši pri blagu (za 9,3 odstotka) kot pri storitvah (za 2,3 odstotka). Znižal se je tudi izvoz, in sicer za 0,7 odstotka, od tega izvoz blaga za 0,3 odstotka, izvoz storitev pa za 2,6 odstotka. Različna dinamika uvoza in izvoza se je odrazila v zelo visokem zunanjetrgovinskem presežku. "V tekočih cenah je znašal 1699 milijonov evrov in je k rasti obsega BDP-ja prispeval 6,7 odstotne točke," so navedli na Sursu.

Kot poroča STA, domače in tuje ustanove sicer za celotno leto Sloveniji napovedujejo rast med 1,2 in 2,0 odstotka, pri čemer se po zadnji katastrofalni povodnji odpira vprašanje, kakšen bo njen učinek na gospodarsko aktivnost.

Upad domačega povpraševanja

Domača poraba se je znižala za 5,4 odstotka. Končna poraba je ostala na enaki ravni, bruto investicije pa so bile manjše za 20,1 odstotka. K njihovemu upadu je znatno prispevalo zmanjšanje zalog, medtem ko so se bruto investicije v osnovna sredstva dvignile za 9,3 odstotka. Največji vpliv so imele investicije v gradbene objekte. Poraba gospodinjstev se je prvič po dveh letih zmanjšala, in sicer za 1,1 odstotka, navaja Surs.

Zaposlenost še narašča

Skupna zaposlenost je znašala 1.093.200 oseb; na letni ravni se je povečala za 1,2 odstotka ali za 12.800 oseb. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu.

Umar: Poleg poplav še druge negotovosti za gospodarsko aktivnost

Podatke je komentiral tudi državni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Poleg okrepitve aktivnosti v gradbeništvu in dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, kar je drugače, kot so kazali razpoložljivi podatki, so se močno povečale investicije v osnovna sredstva, zlasti gradbene. Okrepila se je tudi državna potrošnja.

Po drugi strani so se zelo znižale zaloge, kar je poleg manjše potrošnje gospodinjstev vplivalo na velik upad uvoza. Slednji je bil večji od znižanja izvoza in je vplival na močno pozitiven prispevek menjave s tujino.

Ob tem na umarju ugotavljajo, da je bil kazalnik gospodarske klime v Sloveniji na začetku tretjega četrtletja na najnižji ravni zadnjih dveh let. Julija se je poslabšal tudi kazalnik gospodarske klime za evrsko območje.

Na nadaljnjo gospodarsko aktivnost bodo po napovedih urada vplivale tudi obširne poplave, ki so nedavno prizadele Slovenijo. Ohranjajo pa se tudi druge negotovosti. "Te so povezane z inflacijskimi gibanji in učinki zaostrovanja monetarne politike na gospodarsko aktivnost. Prav tako ostaja povečana negotovost, povezana z vplivom cen energentov na proizvodnjo energetsko intenzivnih panog in preskrbo s plinom, ki je odvisna tudi od razvoja dogodkov v Ukrajini," je povedala namestnica direktorice Umarja Alenka Kajzer.