Časopis Delo je poročal, da je Evropska komisija ministrici Darji Radić pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali morajo slovenski proizvajalci električne energije upoštevati zakon o javnih naročilih, zaradi česar bi moral TEŠ izvajalce in dobavitelje opreme za šesti blok TEŠ-a izbrati na javnem razpisu.

Z ministrstva za gospodarstvo pa so nato sporočili, da bi bilo napačno sklepati, da so prejeli dopis Evropske komisije o tem, kdo so zavezanci po zakonu o javnih naročilih. V resnici je ministrstvo prek slovenske misije pri Evropski komisiji preverilo stanje v drugih državah članicah in tako ugotovilo, da so proizvajalci električne energije ter trgovci z električno energijo, ki so neposredno ali posredno v večinski državni lasti, zavezanci za javna naročila v vseh državah članicah, pojasnjujejo.

Kot je znano, je Radićeva vprašanje na Evropsko komisijo naslovila zaradi različnih interpretacij. Termoelektrarna Šoštanj namreč izvajalcev in dobaviteljev opreme ni izbrala na javnem razpisu, ampak z neposrednimi pogodbami. Najspornejša naj bi bila prav pogodba z Alstomom o dobavi opreme za TEŠ 6, odgovor Evropske komisije pa bi bil lahko tudi podlaga za odločitev vlade o nadaljnji usodi pogodbe in gradnje šestega bloka. Vlada si je za odločitev o usodi bloka šest določila rok konec februarja, ko naj bi prejela vse zahtevane analize in študije o upravičenosti projekta, a odločitve še ni sprejela.

Radićevo najbolj moti "socialni" argument projekta TEŠ 6
Radićeva je namreč na po koncu zasedanja ministrov Evropske unije, pristojnih za energetiko, dejala, da projekt gradnje TEŠ-a 6 "niti približno ni ekonomsko učinkovit", vlada pa po njenih besedah še nima jasne slike, kaj bo naredila z njim, toda to bo kmalu odločeno. TEŠ 6 po njenih besedah z vidika doseganja ciljev energetsko-podnebnega svežnja EU-ja predstavlja prej oviro kot nekaj, kar bi pomagalo pri doseganju ciljev.

Če bi bil projekt še v fazi odločanja, bi Radićeva naredila vse in preučila vse možnosti za nadomestitev tega vira z drugimi viri energije, bodisi več hidroenergije ali jedrske energije. Pri projektu jo najbolj moti "socialni" argument, saj bi z 1,2 milijarde sredstev, kolikor jih bo namenjenih projektu, ljudem v Šaleški dolini lahko zagotovili bistveno kakovostnejša in dolgoročno bolj vzdržna delovna mesta. S temi sredstvi pa bi lahko zagotovili čisto drugačen razvoj Šaleške doline.

Žebeljan: Duha zakona smo ves čas spoštovali
Djordje Žebeljan, izvršni direktor razvoja v HSE-ju, je na očitke za TV Slovenija v prispevku Vesne Deržek odgovoril, da so ves čas spoštovali duha zakona o javnih naročilih. Izbran je bil najboljši, najugodnejši ponudnik, objava je bila javna, javni in transparentni so bili tudi avtorji, navaja. Očitke zavrača tudi nekdanji prvi mož Termoleketrarne Šoštanj Uroš Rotnik.

SD: Iskanje razloga za prekinitev projekta
Ob tem velenjski župan in poslanec SD-ja Bojan Kontič ministrico Radićevo poziva k odgovornemu ravnanju. Sam se namreč ne more znebiti občutka, da gre predvsem za iskanje razloga za prekinitev projekta. Povedal je, da so najožji ministričini sodelavci širili dezinformacije o zalogah in kakovosti premoga iz velenjskega premogovnika in tako govorili o poslovni skrivnosti, zato se Kontič sprašuje, kdo bo odgovarjal za takšno početje.

Kaplja čez rob se mu zdijo besede Radićeve, da bi lahko namesto TEŠ-a 6 Šaleški dolini z denarjem ustvarili nova delovna mesta, saj ne gre za sredstva, ki bi jih zagotavljala država, ampak gre pri TEŠ-u 6 le za poroštvo države za posojilo. Opozoril je še, da bi se proizvodnja premoga v prihodnjih letih brez investicije v TEŠ 6 bistveno zmanjšala, kar bi pomenilo nerentabilno poslovanje Premogovnika Velenje in njegovo postopno zapiranje.