Zgodovina je polna primerov, ko so delniški indeksi divjali navzgor brez resnejšega popravka. Leta 1991, natanko šest mesecev pred koncem recesije v ZDA, je indeks S&P 500 začel silovito rast, po kateri je bil sedem let pozneje več kot trikrat višje. V vsem tem obdobju ni bilo niti enega popravka, v katerem bi omenjeni indeks izgubil več kot 10 odstotkov. Še bolj v spominu je ostala evforija, ki je delniške trge zajela po koncu medvedjega obdobja, katerega vzrok je bil pok prenapihnjega balona delnic tehnoloških podjetij na začetku tega stoletja: newyorški S&P 500 je tako od leta 2003 do 2007 zlasti zaradi ohlapne denarne politike ameriške centralne banke poskočil za 95 odstotkov, ne da bi si vmes privoščil 10-odstotni popravek.

Videli smo le en minipopravek navzdol
Kakšen bo tokratni razplet? Delniški indeksi so od marca višje že za 50 odstotkov. Številni že od maja opozarjajo, da mora streznitev priti zelo kmalu, a do zdaj smo videli le 9-odstotni popravek ob koncu junija. Prav vsak predah se je izkazal kot lepa nakupna priložnost, saj je trg vedno dobil nov zagon - v zadnjem mesecu zlasti po zaslugi spodbudnih poslovnih rezultatov ameriških korporacij (73 odstotkov podjetij je preseglo resda precej nizka pričakovanja) in makroekonomskih podatkov z več koncev sveta, ki potrjujejo, da se recesija končuje. Ne le ZDA, preseneča tudi Evropa. V Nemčiji so potrdili, da je bila gospodarska rast v drugem četrtletju 0,3-odstotna, resnici na ljubo predvsem zaradi vladnih ukrepov, medtem ko se je izvoz zmanjšal. Skeptiki se že bojijo, kaj se bo zgodilo leta 2010, ko vseh spodbud (zlasti v avtomobilski industriji) ne bo več.

Kaj pravijo biki?
Optimističnih vlagateljev je te dni veliko. "Morda preobrata na delniških trgih sploh ne bomo videli. Veliko jih je že presenečenih, še več jih še bo, ko bodo spoznali, kako dolgo lahko traja bikovski trend," pravi ameriški analitik Cleveland Rueckert. Njegov kolega Erik Ristuben opozarja, da so skeptični vlagatelji zamudili lep del rasti in šele zdaj spoznavajo, koliko jih je to stalo. Denarja, ki čaka na vstop na trg, je veliko, zato resnejši popravek ni verjeten, je prepričan. Gospodarstva se poslavljajo od največje recesije po drugi svetovni vojni. Razmere so povsem drugačne, kot so bile še pred pol leta, ko je indeks S&P 500 zaradi strahu pred popolnim zlomom zdrsnil pod 700 točk. Zdaj je S&P 500 pri 1.030 točkah. S tem je še vedno 34 odstotkov pod rekordno vrednostjo iz leta 2007. Prostora za rast naj bi bilo še dovolj ...

In kako odgovarjajo medvedi?
Pesimisti menijo, da je trg prenakupljen in da gospodarstva le niso v tako dobrem stanju, kot bi lahko sodili po rasti delniških trgov. Kar gre gor, mora iti dol. Bill Strazullo, analitik iz Bostona, pravi, da je popravek navzdol le vprašanje časa: "Preobrat bo kmalu prišel. Bikovski trend je zdaj na zadnji stopnji. Ko ga bo konec, bomo videli agresivne prodaje." Prav mogoče, da bo indeks S&P 500 dosegel 1.100 ali celo 1.150 točk, toda sledil bo padec na morda samo 750 točk, kar bi pomenilo skoraj 30-odstotni popravek. Avery Shenfeld meni, da bo že ta petek prišla hladna prha, ko bodo objavljeni sveži podatki o trgu dela v ZDA: "Poročilo utegne mnoge razočarati. Vedno višja brezposelnost je tista, ki zelo ogroža pravo okrevanje in v petek bomo dobili novo potrditev, da so na trgu dela razmere še vedno slabe." Sveža stopnja brezposelnosti naj bi znašala 9,5 odstotka, kar je 26-letni negativni rekord.

Wall Street = Vall Street
Brezposelnih je pet milijonov Američanov, in dokler se številka ne bo popravila, gospodarstvo ne bo zadihalo. Skeptiki opozarjajo tudi na vedno večjo zadolženost države in na razdolževanje zasebnega sektorja, kar pomeni večjo zadržanost potrošnikov. Podjetja so v zadnjem četrtletju resda presenetila z dobički, a le na račun krčenja stroškov. Na rast prihodkov bo treba še počakati in do takrat težko govorimo o pravem okrevanju. To bi lahko imelo obliko črke W, kar pomeni, da bo trenutni gospodarski rasti sledila nova recesija. Wall Street tega scenarija noče upoštevati in se vede tako, kot da bo okrevanje potekalo v obliki črke V. V zadnjem tednu je Dow Jones pridobil 0,4 odstotka. Vlagatelji so se zlasti razveselili podatka, da je prodaja novih stanovanj julija porasla najbolj v skoraj letu dni, kar kaže, da je nepremičninska kriza dosegla dno. Bolj kot se poletje bliža koncu, bolj je opaziti previdnost pred statistično najslabšim borznim mesecem septembrom. Spomnimo, da je ob propadu banke Lehman Brothers lani New York izgubil skoraj deset odstotkov.