Na novo se je januarja na zavod prijavilo 8430 brezposelnih, kar je več kot 50 odstotkov več kot decembra lani, vendar še vedno devet odstotkov manj kot januarja lani. Med januarja prijavljenimi prevladujejo tisti, ki jim je delovno razmerje prenehalo v predelovalnih dejavnostih in na področju gradbeništva ter v trgovini. Skoraj polovica se jih je prijavila na zavod zaradi izteka zaposlitve za določen čas, nekaj manj kot dva tisoč je bilo presežnih delavcev. 87 brezposelnih je zaradi stečajev in 541 iskalcev prve zaposlitve, navaja Zavod RS za zaposlovanje.

Kot so na Zavodu pojasnili za MMC, se v zadnjih letih delodajalci na različnih področjih srečujejo s pomanjkanjem ustreznega kadra. Po podatkih raziskave Napovednik zaposlovanja iz jeseni 2024, v kateri je sodelovalo skoraj tri tisoč delodajalcev, se jih je v povprečju kar slaba polovica (49,6 odstotka) srečala s pomanjkanjem ustreznih kadrov. Z največjimi težavami pri iskanju delavcev se srečujejo delodajalci v gostinstvu (71,5 odstotka), zdravstvu in socialnem varstvu (69,8 odstotka) ter izobraževanju (68,6 odstotka).

Težave pri iskanju delavcev po mnenju delodajalcev izhajajo predvsem iz pomanjkanja kadra na trgu dela. "Več kot dve tretjini delodajalcev meni, da iskanega kadra ni (69,1 odstotka), 15,7 odstotka delodajalcev je ocenilo, da je ključna težava iskanja kadra v primanjkljajih kandidatov (neustrezna znanja, veščine in kompetence), 15,1 odstotka pa jih ocenjuje, da kandidate od prijav na razpisana delovna mesta odvračajo slabi delovni pogoji, kot so večizmensko delo, delo ob praznikih, vikendih, nizke plače, težko fizično delo in podobno," so sporočili z zavoda.

Skoraj polovica delodajalcev (49,8 odstotka) pričakuje težave z iskanjem kadra tudi v prihodnje. Več kot 60 odstotkov delodajalcev predvideva težave z iskanjem kadra v prihodnje v dejavnostih gostinstva, zdravstva in socialnega varstva ter izobraževanja, v gostinstvu je delež delodajalcev, ki pričakuje težave pri iskanju kadra skoraj 70-odstoten.

Novembra lani med delovno aktivnimi že skoraj 16 odstotkov tujcev

Lani je bila stopnja brezposelnosti v Sloveniji rekordno nizka. V povprečju je bilo na zavodu prijavljenih 5,6 odstotka manj ljudi kot v letu 2023. Junija jih je bilo prijavljenih le 43.369, kar je najmanj od osamosvojitve. V določenih mesecih je bilo delovno aktivnih tudi več kot milijon ljudi, so januarja sporočili z Zavoda RS za zaposlovanje. Po podatkih statističnega urada je v državi sicer delovno neaktivnih približno 1,04 milijona, med njimi so večinoma upokojenci, otroci in šolajoča se mladina.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih Statističnega urada RS je bilo novembru 2024 med 929.562 delovno aktivnimi (število ne vsebuje kmetov) 148.018 tujih državljanov, ki predstavljajo 15,9 odstotka vseh delovno aktivnih.

Njihov delež med delovno aktivnimi narašča že vse od leta 2016, ko je bil približno šestodstoten. Zavod za zaposlovanje je lani izdal skupno skoraj 44.000 delovnih dovoljenj in soglasij za delo tujcev. Na osnovi sporazumov z Bosno in Hercegovino ter Srbijo in za sezonska dela do 90 dni so izdali 17.872 delovnih dovoljenj, kar je za 3,5 odstotka več kot v letu 2023. Izdali so tudi 26.059 soglasji k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo, kar je za 4,9 odstotka manj kot v letu pred tem. Samo dovoljenje za delo nato izdajo upravne enote, pojasnjujejo.

Po podatkih zavoda je največ delavcev iz tretjih držav, prevladujejo državljani BiH-a, povečuje se število izdanih soglasij za delo tujih delavcev iz Indije, Bangladeša, Nepala in Filipinov. Največ tujcev se v Sloveniji zaposli na področju gradbeništva, predelovalnih dejavnosti, prometa, skladiščenja, gostinstva, trgovine ter vzdrževanja in popravila motornih vozil.

Delodajalci pa so lani največ povpraševali po čistilcih, strežnikih, delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih na visokih gradnjah ter voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, pa tudi po strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego, vzgojiteljih predšolskih otrok in učiteljih v osnovnih šolah.

Sorodna novica Razpisanih za več kot štiri milijone evrov štipendij za deficitarne poklice

Štipendije za deficitarne poklice

V torek je javni štipendijski sklad razpisal štipendije za deficitarne poklice za prihodnje šolsko leto. S štipendijami želi država spodbuditi mlade, da se odločijo za izobraževanje za poklice, ki jih na trgu dela primanjkuje. Razpis je vreden 4.444.560 evrov.

Sklad bo razdelil 1000 štipendij v znesku 123,46 evra na mesec za izobraževalne programe: izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin - orodjar, strojni mehanik, avtokaroserist, avtoserviser, pek, mesar, geostrojnik rudar, tapetnik, papirničar, steklar, kamnosek, zidar, klepar-krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, tesar, slikopleskar - črkoslikar, pečar-polagalec keramičnih oblog, gospodar na podeželju, vrtnar, cvetličar, hortikulturni tehnik, gozdar, gastronom hotelir, dimnikar, tehnik steklarstva, geotehnik in gastronomsko-turistični tehnik.

Med študenti zanimanja za poklice, ki jim prinašajo koristne izkušnje

Kot so za MMC sporočili s Študentskega servisa Maribor, so med študenti najbolj iskana tista dela, ki jim omogočajo pridobivanje relevantnih izkušenj na njihovem strokovnem področju in dela z dobrimi urnimi postavkami in prilagodljivim delovnim časom.

Največ zanimanja za delo opažajo na področjih informacijske tehnologije (programiranje, grafično oblikovanje, spletni marketing), digitalnega marketinga (upravljanje družbenih omrežij, pisanje vsebin, SEO), poučevanja inštrukcij (matematika, tuji jeziki, računalništvo), administracije (pomoč v podjetjih, urejanje podatkov) ter športnih in rekreativnih dejavnosti (trenerji, vaditelji).

Zaposlitve v januarju

Januarja letos se je zaposlilo 3595 brezposelnih, kar je 53 odstotkov več kot decembra in 8,7 odstotka manj kot januarja 2024. Med tistimi, ki so se zaposlili, je bilo največ tajnikov, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalcev, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, skladiščnikov in uradnikov za nabavo in prodajo, komercialnih zastopnikov za prodajo, zidarjev, vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok, natakarjev, delavcev za preprosta dela pri nizkih gradnjah, poslovnih sekretarjev, tesarjev ter voznikov osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil. Delodajalci pa so zavodu sporočili 13.119 prostih delovnih mest, kar je 9,2 odstotka manj kot pred letom.

V primerjavi z decembrom je bilo januarja po izteku zaposlitve za določen čas na novo prijavljenih 80 odstotkov več ljudi, kar je pričakovano. Za 23,1 odstotka se je povečalo število prijav presežnih delavcev in za 41,6 odstotka število iskalcev prve zaposlitve. Brezposelnih zaradi stečajev se je prijavilo za 8,4 odstotka manj.

V primerjavi z januarjem predhodnega leta pa se je na novo prijavilo 77,6 odstotka več brezposelnih zaradi stečajev, medtem ko se je presežnih delavcev prijavilo 4,4 odstotka manj, brezposelnih po izteku zaposlitve za določen čas 15,4 odstotka manj in iskalcev prve zaposlitve 6,4 odstotka manj.