BIS meni, da so centralne banke v ublažitvi posledic svetovne gospodarske krize naredile svoje. Foto:
BIS meni, da so centralne banke v ublažitvi posledic svetovne gospodarske krize naredile svoje. Foto:

Organizacija s sedežem v Baslu meni, da je treba logiki "kar koli je potrebno" narediti konec in energijo znova vložiti v gospodarsko rast.

Svetovne centralne banke so naredile vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi ublažile posledice šestletne svetovne kreditne krize, meni BIS. A zdaj, ko je "vrh krize minil", je nastopil čas, da se spremeni tudi naložbena politika vlad.

Reforma trga dela je nujna
Te bi morale zagnati reformo trga dela in sprejeti "učinkovite programe", s katerimi bodo "sanirale nastalo škodo in uvedle nove reforme", saj je to edini način za trajno obuditev gospodarstva.

"Centralne banke ne morejo spremeniti strukturnih težav, ki onemogočajo vrnitev v močno in trajnostno gospodarsko rast," je ob predstavitvi letnega poročila dejal vodja oddelka za denarno politiko in gospodarstvo na BIS-u Stephen Cecchetti.
Banke so vladam le kupovale čas
Svetovne centralne banke so svoj napor vložile predvsem v nemoten tok denarja, kar so storile z znižanjem obrestnih mer, postopnim umikom nestandardnih ukrepov (kvantitativno popuščanje – QE) in sprostitvijo večjih količin denarja v obtok, piše britanski BBC.
Sicer pa je Stephen Cecchetti, tako kot lani, tudi letos poudaril, da so centralne banke s svojimi ukrepi vladam le "kupovale čas".

BIS je bil ustanovljen leta 1930, da bi urejal nemške reparacije po prvi svetovni vojni. Danes je forum za sodelovanje centralnih bank. Ima 60 članic, med katerimi so vse najpomembnejše centralne banke na svetu, tudi banka Slovenije.

Na njenem sedežu v Baslu (Švica) se srečujejo najvišji predstavniki svetovnih centralnih bank in finančni nadzorniki, ki rešujejo mednarodna finančna vprašanja. Njena implicitna naloga je preprečitev mednarodnih finančnih kriz, sicer pa izvaja tudi razne raziskave in objavlja statistične podatke mednarodnih financ.