Ameriško gospodarstvo je decembra ustvarilo 256 tisoč delovnih mest, kar je krepko nad pričakovanji analitikov (164 tisoč). Stopnja brezposelnosti se je znižala na 4,1 odstotka. Spet se je izkazalo, da so dobre novice za gospodarstvo pogosto slabe za delniške trge. Ameriški centralni banki se namreč ob tako dobri sliki na trgu dela (in še vedno rahlo previsoki inflaciji) ne bo mudilo z zniževanjem obrestnih mer. Na sestanku konec januarja bo Fed skoraj zagotovo obresti pustil nespremenjene, vse več je možnosti, da bo tako tudi po marčevski seji. Če je bila še v četrtek verjetnost za marčevski rez obrestnih mer 41-odstotna, je bila dan pozneje le še 25-odstotna.

Inflacijska pričakovanja navzgor
Nekateri celo napovedujejo, da Fed letos sploh ne bo več ukrepal in da je decembra, ko je ključno obrestno mero spustil na 4,50 odstotka, že končal cikel rahljanja denarne politike. Težave predstavljajo tudi inflacijska pričakovanja za naslednje leto. Ta so med ameriškim prebivalstvom po zadnji anketi univerze v Michiganu z 2,8 odstotka porasla na 3,3 odstotka. Petletna inflacijska pričakovanja so (prav tako pri 3,3 odstotka) celo splezala najvišje po juniju 2008. Del krivde nosi Donald Trump in njegova napovedana politika, ki bo predvsem zaradi višjih carin delovala inflacijsko. Tudi v zadnjem Fedovem zapisniku po decembrski seji je opaziti zaskrbljenost skoraj vseh članov Feda glede inflacije oziroma prepričanje, da obstajajo precejšnja inflacijska tveganja.

Kakšni bodo dobički bančnih velikanov?
Zahtevana donosnost desetletne ameriške obveznice se medtem nevarno približuje petim odstotkom in je najvišja v več kot letu dni, na delniških trgih pa je opazna predvsem pocenitev delnic rastočih podjetij, ki so posebej občutljiva na gibanje obrestnih mer. A vendarle – donosnosti obveznic hitijo navzgor zaradi dobrega razloga. Gospodarstvu gre bolje od pričakovanj, to pa konec koncev pomeni večji potencial za lepe dobičke podjetij, kar je na dolgi rok glavno gibalo rasti tečajev. Pred dnevi se je že začela sezona objav četrtletnih poslovnih rezultatov. Za uvod je z dobičkom zadnjega lanskega četrtletja prijetno presenetil letalski prevoznik Delta Air Lines, delnice pa so v petek poletele za devet odstotkov v nebo. V novem tednu bodo o dobičku poročali številni finančni velikani, kot so JPMorgan Chase, Goldman Sachs, Wells Fargo in Citigroup.

Po mnenju banke UBS UI-sektor ostaja privlačen
Še bolj pod drobnogledom bodo delnice iz skupine Veličastnih sedem. Pri banki UBS menijo, da se bo tudi v tem letu nadaljevala prevlada UI-delnic in da visoka vrednotenja, tudi zgodovinsko gledano, še ne pomenijo, da v naslednjih 12 mesecih ne moremo pri teh delnicah še naprej pričakovati visokih donosov. "Menimo, da bikovski trend zaradi robustne gospodarske rasti in lepe rasti dobičkov podjetij ostaja nedotaknjen," so zapisali, pri čemer je po njihovem mnenju UI-sektor še naprej zelo privlačen. Ob tem omenimo, da so Nvidiine delnice (podjetje je predstavilo nov čip za prenosne računalnike) pri 153 dolarjih dosegle rekordno vrednost, a se do konca tedna obrnile navzdol in se od rekorda oddaljile za 11 odstotkov.

Huang močno ohladil vroč sektor kvantnega računalništva
Jensen Huang, prvi mož Nvidie, je bil sredi tedna na tehnološkem sejmu CES v Las Vegasu v središču pozornosti. Predstavil je številne novosti, ki potrjujejo, da umetna inteligenca na velika vrata tako ali drugače prihaja v naša življenja, Nvidia pa bo pri tem igrala ključno vlogo. Analitiki so sicer pogrešali nekaj več podrobnosti o naslednji generaciji čipov Rubin, ki bodo naslednje leto nasledili čipe Blackwell, kar je tudi eden od razlogov, da so Nvidiine delnice v drugi polovici tedna drsele navzdol. Je pa Huang povzročil velik padec delnic iz sektorja kvantnega računalništva (tečaj delnic podjetij Rigetti Computing, D-Wave Quantum in IonQ so se skoraj prepolovil), potem ko je izjavil, da bo minilo še vsaj 15 let, preden bomo dočakali praktične rezultate uporabe te tehnologije.

Malodušje na Kitajskem; rast cen nafte
Še precej bolj kot Wall Street se je v zadnjem obdobju ohladil kitajski delniški trg. Osrednji indeks na celinski Kitajski CSI300 je letos izgubil več kot pet odstotkov in je trenutno najnižje po septembru, ko se je njegova vrednost zaradi napovedanih spodbujevalnih ukrepov kitajskih oblasti strmo zviševala. A zdi se, da ti ukrepi niso takšni, kot bi morali biti za spodbuditev gospodarske rasti. Eden od razlogov za malodušje na kitajskih borzah je zagotovo tudi bližajoče se ustoličenje Donalda Trumpa, ki žuga Kitajski z novimi carinami. Za konec še dva naložbena razreda, ki ju lahko štejemo med zmagovalce tedna: zlato se je podražilo za dva odstotka, med vzroki je tudi pričakovana višja inflacija. Cene nafte so se, potem ko so ZDA uvedle nove sankcije proti ruski naftni industriji, povzpele še močneje, brent se je podražil za dobre štiri odstotke in v petek spet presegel mejo 80 dolarjev, kar je najvišja raven v zadnjih treh mesecih.