V Portorožu poteka srečanje vodilnih gospodarstvenikov jugovzhodne Evrope. Kako financirati gospodarstvo in kakšno sodelovanje med državami lahko prinese preboj?

Sogovorniki so na prvi razpravi govorili o priložnosti regije za koriščenje sredstev iz tako imenovanega Junckerjevega investicijskega načrta. O tem in alternativnih možnostih za financiranje so razpravljali Alessandro Carano iz Evropske komisije, Massa Bernucci iz Evropske investicijske banke (EIB), Duško Knežević iz skupine Atlas, Vedrana Jelušić Kašić direktorica banke BRD, Slobodan Đinović direktor Orion Telekoma ter izvršni direktor Rika Janez Škrabec. Moderatorja sta bila prvi mož NLB Janko Medja in član uprave Agrokorja Damir Kuštrak.

Werner Hoyer iz Evropske investicijske banke (EIB) je v uvodu opozoril, da je "hudič v podrobnostih, saj gre pri uresničitvi Junckerjevega načrta za več preprek. Cilj je zapolniti investicijski manko, tehnološko in gospodarsko zaostajanje za rastočimi gospodarstvi Azije in brezposelnost mladih. Na desetine milijonov mladih sedi doma in ne dela nič, ta potencial je treba izkoristiti."

"Od leta 2008, potem ko je počil investicijski balonček, imamo v Evropi 30 odstotkov nižje ravni vlaganj v gospodarstvo, še na Nizozemskem je težko dobiti kredit," je Hoyer poudaril, da je težava prisotna tudi v bogatejših državah EU-ja in dodal, da je potrebna pospešena digitalizacija, zagnati pa je treba tudi velike infrastrukturne projekte, saj je infrastruktura že popolnoma dotrajana.

Drugi tir proge Koper-Divača
"Mi se v Evropi ukvarjamo s krizo, preostali svet pa se med tem razvija naprej. 300 milijard evrov investicij letno primanjkuje in to bo skušal Junckerjev načrt zapolniti," je povedal o veliki evropski investicijski luknji in dodal, da priprave projektov že potekajo. "Investicija v letališče v Dubrovniku je en tak projekt, potem prenova slovenskega železniškega omrežja, treba je stvari premakniti naprej," je izpostavil Hoyer in nadaljeval, da EIB v okviru Junckerjevega načrta preučuje sodelovanje in financiranje pri projektu drugega tira proge med Koprom in Divačo.

Likvidnosti je več kot dovolj
Alessandro Carano iz Evropske komisije (EK): "Likvidnosti je na finančnih trgih v izobilju, na primer v obveznicah in finančnih produktih. To likvidnost je treba pretočiti v investicije, kar je naloga tako držav kot zasebnega sektorja in investitorjev."

Carano je še pojasnil, da je Junckerjev načrt dodatek že obstoječim vzvodom in projektom, denar se ne bo delil državam po nikakršnem ključu, pač pa ga bodo dobili največ tisti, ki bodo pripravili najboljše in najbolj perspektivne projekte. Projekti bodo morali izpolniti vsa zahtevana merila in denar bo odobren, je dodal.

Massa Bernucci iz EIB-ja je dodal: "Ni kakšnih strožjih pravil ali postopkov, ki bi jih predvideli za projekte v okviru Junckerjevega načrta. Preveriti je treba, ali gre za zasebni ali javni sektor, in ostala zahtevana merila, kot je ocena tveganja, nato pa bo mnenje podala komisija za naložbe."

Novi Marshallov načrt?
Janez Škrabec izvršni direktor podjetja Riko: "Junckerjev načrt bo, upajmo, uspel tako kot Marshallov načrt. Evropa potrebuje nekaj, kar bo sprožilo gospodarsko rast in investicije." Želi pa si, da bi projekt spodbudil tudi duh podjetništva, ki bi se razpasel po evropi. Treba je poudariti in omogočiti ugodno klimo tudi za majhne investicije privatnega sektorja, ki zrastejo od spodaj navzgor, je dodal.

"Obnovljiva energija je najboljša, regija JV Evrope slabo izkorišča ta vir energije," je opozoril na priložnosti naše regije in za konec sklenil: "Če Junckerjevega načrta ne bi bilo, bi si ga morali izmisliti."

Nasprotovanje privatizaciji, zastarelo mišljenje
Vedran Jelišić Kašić, direktorica banke BRD, je izpostavila: "Vedno smo podpirali postopke privatizacije in naložb, ta dva procesa je treba povezati. Privatizacijo lahko država uporabi kot vzvod strategije razvoja in rasti v prihodnosti".

Duško Knežević iz skupine Atlas: "Banke niso in ne morejo biti instrumenti rasti, one samo financirajo projekte gospodarstva, se pravi drugih. To je včasih ljudem v Srbiji težko razložiti, da moramo sami pripraviti perspektivne projekte, banke pa jih bodo le financirale." Opozoril je na dobre regulativne okvirje, ki so potrebni, da privatizacije ne zaidejo na koruptivna pota, in dodal, da je močno nasprotovanje privatizaciji prisotno kot odmev starega preživetega razmišljanja prejšnjih časov.

Slobodan Đinovič, izvršni direktor Orion Telekoma: "V Evropi je treba uvesti enoten trg telekomunikacij, ne da ima še vedno vsaka država drugačne tarife. Želimo si, da bi stvari tekle hitreje, saj je to eno izmed področij prihodnosti in tu so potrebne naše inovacije."