Na predsedniškem panelu so sodelovali predsednik Slovenije Borut Pahor, hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, predsedujoči predsedstvu BiH-a Mladen Ivanić, makedonski predsednik Gjorge Ivanov, kosovska predsednica Atifete Jahjaga, črnogorski predsednik Filip Vujanović ter srbski minister za gospodarstvo Željko Sertić. Ocenili so, da se je zaupanje med voditelji v regiji v zadnjem času zmanjšalo, tudi ob poslabšanju političnih razmer, a da je treba to zaupanje ponovno vzpostaviti, saj bodo le tako lahko države stopile na skupno pot.

Pahor: Storili bomo vse, da težave ne bodo ostale nerešene
"Kdo pravi, da so vizije odveč? Kdo pravi, da so sanje neuresničljive? Ko smo se prvič sešli na Brdu pred petimi leti, se je zdela taka konferenca neuresničljiva, zdi se mi, da so se sanje tistih, ki smo imeli vizijo, da lahko premagamo nezaupanja med nami, obrodile sadove," je začel slovenski predsednik Borut Pahor in dodal, da se bodo s predsedniki v enaki zasedbi srečali že konec prihodnjega tedna v Črni gori. Dejal je, da so presenečeni ugotovili, da so poslovneži v petih letih zelo sistematično napredovali v graditvi zaupanja, potrebnega za spremembe, krepilo se je tudi politično zaupanje.

Ob tem je Pahor spomnil na izzive sodobnega časa in dejal, da se lahko varnostni izzivi, ki niso proizvedeni samo v tej regiji, ampak globalno, zgostijo prav v tej regiji. "Zato vsi voditelji čutimo odgovornost, da vse probleme, vse tisto, kar bi lahko na tem področju brez našega prispevka predstavljalo oviro za prihodnje sodelovanje, rešujemo v dobri veri, v odprtem dialogu, s prijateljskim in velikopoteznim reševanjem," je dejal Pahor in dodal, da je območje, ki obsega države, vključene v proces Brdo-Brioni, področje izjemnih potencialov - gospodarskih, človeških in naravnih, ter področje velikih nevarnosti, če politiki ne bodo znali ustrezno ravnati. "Na neformalnih pogovorih smo tako sklenili, da bomo kot odgovorni voditelji tega procesa storili vse za to, da tudi najbolj aktualni varnostni in politični problemi ne bodo ostali nerešeni," je sklenil Pahor.

Črna gora bi se povezovala predvsem v turizmu
Črnogorski predsednik Filip Vujanović je opozoril, da je pobuda Brdo-Brioni pomembna predvsem zato, da se regija bolje vključi v evropsko območje, iz tega pa sledi boljše povezovanje držav na vseh področjih, tudi v cestnem in železniškem prometu, ob tem je izpostavil pomen izgradnje prometne infrastrukture za boljšo povezanost regije. "Premalo se poznamo in premalo komuniciramo, da bi lahko bolje sodelovali," je dejal Vujanović in ob tem izrazil hvaležnost Sloveniji in Hrvaški, ki sta začeli ta proces, ter Nemčiji in Franciji za sodelovanje.

Vujanović je ob vsem tem izpostavil predvsem potrebo po povezovanju na področju turizma. "Bilo bi mi všeč, da bi na področju turizma postavili skupno promocijo. Črna gora je v turizmu naredila ogromno, postali smo turistično pomembna država. Zato bi mi bilo v veliko veselje, če bi vzpostavili skupno sodelovanje na področju turizma," je povedal črnogorski predsednik in dodal, da so to prednosti, ki jih je treba promovirati in na njihovi osnovi sodelovati.

Jahjaga: Mladi ne vidijo prihodnosti v svoji domovini
Kosovska predsednica Atifete Jahjaga je izpostavila predvsem problematiko bega možganov mladih in strokovnjakov ter pomen medsebojnega spoštovanja in politične stabilnosti v regiji. "Kosovo je majhna država, kjer primanjkuje perspektive, nevarnost predstavlja politična nestabilnost, za mlade pa preprosto ni delovnih mest," je povedala predsednica in izpostavila še težave etničnih nesoglasij, pomanjkljivega izobraževalnega sistema ter nestabilnih politično-ekonomskih razmer. "Pomanjkanje evropske perspektive za vse države v regiji je velik razlog za to, da mladi iz držav Zahodnega Balkana ne vidijo prihodnosti v svoji domovini," je povedala Jahjaga.

"Naša dolžnost je, da razvijemo efektivne strategije znotraj držav in regije, ki bi preprečile beg in omogočile perspektivo mladim," je povedala kosovska predsednica, ki je ob tem izpostavila še velik potencial mladih na Kosovu, ki predstavljajo več kot 60 odstotkov prebivalstva. "Moramo jih izobraziti in pametno izkoristiti," je še povedala predsednica in izpostavila nekaj dobrih praks za mlade, ki jih že izvajajo na Kosovu.

Sertić: Srbija je voditelj sprememb v regiji
Srbski minister za gospodarstvo Željko Sertić je izpostavil potrebno po reformah v regiji. "Veliki kapital na nas gleda kot na območje, ki za seboj iz preteklosti vleče veliko težav. Kapital ne bo šel tja, kjer ni stabilnosti in ni politične varnosti za velika vlaganja," je dejal Sertić in dodal, da je treba sodelovati in vzpostaviti močan okvir. Pohvalil je model konference, kjer so se zbrali predsedniki, a ob tem dodal, da morajo vse države Zahodnega Balkana postati bolj kakovostne, okrepiti morajo gospodarstvo, tega pa ne bodo mogle storiti, če bodo voditelji sedeli na takšnih srečanjih.

Dejal je, da je Srbija voditelj sprememb v regiji, če upoštevamo to, kar so podedovali po vojni. "Našo politiko smo zasnovali na odprtosti, Srbijo smo odprli za pogovor z vsemi v političnem in gospodarskem smislu, pogovarjamo se z vsemi, s katerimi lahko poslujemo in se učimo od tistih, ki znajo bolje od nas," je povedal Sertić in dodal, da Srbija svojo politiko gradi na učinkovitosti in odgovornosti.

Ivanić: Mi moramo Evropi povedati, kaj naj počne z nami
Tudi predsedujoči predsedstvu Bosne in Hercegovine Mladen Ivanić je izpostavil pomen sodelovanja, ki vedno prinaša pozitivne vidike za vse, le tako bodo države lahko postale stabilne in mirne. "Obračamo se proti Evropi, ki je zelo pomembna, a je ne smemo idealizirati. Mi moramo Evropi povedati, kaj naj počne z nami, sicer se ne bo zgodilo nič. Samo s skupnimi močmi, pri tem se zahvaljujem Sloveniji in Hrvaški, ki nas podpirata z novimi pobudami, lahko gremo naprej," je povedal Ivanić.

Ivanić je povedal, da Zahodni Balkan potrebuje ljudi z dolgoročno vizijo, ne s kratkoročnimi interesi, ter da je regija v težkem geopolitičnem položaju, ki pa ga lahko države pametno izkoristijo, če bodo gradile na zaupanju. "Zaščititi moramo lastno identiteto in najti pravo mero med ohranjanjem identitet ter globalnimi in regionalnimi interesi. Le tako bomo čez deset let lahko rekli, da je jugovzhodni Evropi uspelo sodelovati, ter da je danes to območje mirno in uspešno," je še dodal Ivanić.

"Evropske integracije so ključ za reševanje medsebojnih razlik"
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je povedala, da imajo države v regiji veliko skupnega, so pa med njimi tudi številne razlike. "Naše sodelovanje v zadnjih desetih letih je bilo obremenjeno z vojnami, naša naloga pa je, da to poglavje zapremo in se odpremo k razvoju. Potrebujemo zaupanje med državami, pa tudi zaupanje med gospodarstvi in posamezniki," je povedala nova hrvaška predsednica.

Grabar Kitarovićeva je dejala še, da v evropskih integracijah vidi ključ reševanja medsebojne raznolikosti držav jugovzhodne Evrope, članstvo vseh držav regije v Evropski uniji pa je temelj stabilnosti, miru in blaginje. Ob tem pa je opozorila, da proces Brdo-Brioni ne sme ostati le na ravni politične podpore, ampak da ga morajo začeti uresničevati vsi vpleteni.

Je Makedonija časovna bomba za regijo?
Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je dejal, da je bila globalizacija izkušnja, ki je streznila celotno regijo Zahodnega Balkana, saj je državam pokazala, da so premajhne, da bi vsaka sama naredila kaj večjega. "Pred nami so veliki izzivi, vsi upamo, da bo naša regija privlačila tuje neposredne investicije, naši poslovneži pa naložbe vse prepogosto primerjajo s ptico, ki se sede na rame, pa hitro odleti," je dejal Ivanov in priznal, da se Makedonija zaradi enega samega dogodka sooča z ničelno rastjo. "Smo blizu Ukrajine, blizu Afrike, blizu Bližnjega vzhoda. Kdo bo vstopal v našo državo, ko k nam prihajajo različni borci z vzhoda?" se je spraševal Ivanov in dodal, da je Makedonija časovna bomba za regijo, saj podjetja ne bodo vstopala v državo, ki se spopada s "politično malarijo" in kjer obstaja nevarnost terorističnih napadov.

Panel predsednikov sta povezovala Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, in Milan Petrović, predsednik srbskega združenja menedžerjev. Udeležence panela pa je najprej nagovoril Dagfinn Høybråten, generalni sekretar nordijskega ministrskega sveta, ki je dejal, da je naslov razprave "nov dogovor za novo dobo", kjer naj bi razmišljali o voditeljih, ki imajo pogum, da sprejemajo pomembne odločitve. "Zdi se kot pretiravanje, da o tem govorimo leta 2015, a živimo v dobi, ko spet potrebujemo drzne razprave," je dejal Høybråten in ob tem naštel izzive sedanjega časa, ki ga zaznamujejo gospodarske spremembe, demografske spremembe, gospodarska kriza, številna krizna žarišča, kriza z begunci in druge. "To vse zahteva drzne rešitve in drzne voditelje," je povedal in nato predstavil oblikovanje ter delovanje nordijskega ministrskega sveta.