Največ omejitev kodeksa ravnanja v verigi preskrbe s hrano leti na trgovce. Osnutek določa, da bo prepovedano zaračunavati za postavitev proizvoda na določeno mesto v trgovini in za razširitev prodajne mreže ter skladiščenje in vključitev proizvodov v ponudbo, je za TV Dnevnik poročala Anja Huš.

Med drugim se določajo tudi razumni plačilni roki živilcem, pogodba med dobaviteljem in trgovcem pa bo morala vključevati neto ceno izdelka. Se bo vse našteto poznalo na cenah?

Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Kaluža je zmerno optimističen: če bo kodeks vseboval čvrste zaveze za vsakega udeleženca v verigi, lahko po njegovem mnenju pričakujemo, da cene ne bodo več tako hitro naraščale. Kaluža zavrača obsodbe, da si trgovci na splošno odrežejo največji kos pogače - se pa strinja, da so v najslabšem položaju kmetje.

Temu mnenju se pridružuje kmet Aleš Vovk, ki je z lastno peko kruha poskušal prodreti na police trgovin, a so ga zaustavile po njegovem mnenju visoke marže, ki so znašale od 20 do 30 odstotkov. Vovk ocenjuje, da je glede na dejansko tveganje trgovca ta marža previsoka, saj v primeru neprodanega kruha strošek prevzame pek, če pa se kruh proda, ima trgovec dobiček.

Nad izvajanjem kodeksa ravnanja v verigi preskrbe s hrano naj bi bdel prostovoljen sedemčlanski odbor za varovanje pravic udeležencev v verigi preskrbe s hrano. Odbor bi lahko med drugim kršilcu naložil plačilo v obliki humanitarnega prispevka. Dokler pa kodeks ne bo usklajen, ga člani širše skupine, ki ga pripravlja, od trgovcev do ministrstva, ne komentirajo.