Poleg NLB-ja naj bi po neuradnih informacijah časnika Blic ponudbi oddali še avstrijska Raiffeisen Bank International in srbska AIK Banka, med drugim lastnica Gorenjske banke. Resen interesent v igri za banko naj bi bil pred tem še ameriški sklad zasebnega kapitala Ripplewood Advisors, a naj zavezujoče ponudbe ne bi oddal.

Zavezujoče ponudbe za državni delež v Komercijalni banki so na ministrstvu za finance odpirali v ponedeljek popoldne.

"Prispele so tri ponudbe, vse so popolne. V prihodnjih dneh jih bomo s pomočjo finančnih svetovalcev analizirali in razvrstili," so sporočili s srbskega ministrstva za finance in dodali, da bodo najuspešnejše v nadaljevanju povabili na pogajanja.

Kolikšne naj bi bile zavezujoče ponudbe, ni jasno, po pisanju medijev v preteklih mesecih pa naj bi segle do 450 milijonov evrov, medtem ko naj bi država kot prodajalec želela precej več kot pol milijarde evrov.

Kot je pred časom pisal časopis Danas, naj bi prav NLB v nezavezujoči ponudbi ponudila 450 milijonov evrov, AIK banka naj bi ponudila 430 milijonov evrov in Raiffeisen Bank International 390 milijonov evrov.

Srbija je sicer septembra od Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) in Mednarodne finančne korporacije (IFC) iz skupine Svetovne banke kupila njihove deleže v banki in lastništvo povečala na več kot 83 odstotkov. Za deleže obeh mednarodnih finančnih institucij je Srbija plačala 211,8 milijona evrov.

Časopis Delo sicer opozarja, da se v zadnjih dneh v Srbiji krepi javno mnenje, da Komercijalna banka posluje dobro, saj je objavila rekordne poslovne rezultate ‒ letos bodo npr. dosegli 74 milijonov evrov čistega dobička ‒ zato naj ne bi bilo nobene potrebe po privatizaciji.

Guvernerka Narodne banke Srbije Jorgovanka Tabaković je recimo povedala, da je država lahko dobra lastnica. Za Blic je intervju dal tudi direktor banke Vladimir Medan in povedal, da lahko banka raste ne glede na lastništvo.

Aprila prihodnje leto so v Srbiji parlamentarne volitve, čas pred volitvami pa je po pojasnilih Dela tradicionalno slab za privatizacijske projekte. Privatizaciji ni naklonjen niti srbski predsednik Aleksandar Vučić.

O interesu NLB-ja za srbsko banko se neuradno govori že nekaj časa, saj v NLB-ju ne skrivajo ambicij, da se na nekaterih od trgov nekdanje Jugoslavije okrepijo. NLB je na srbskem trgu, kjer je veliko bank, prisoten, a je njegov tržni delež tam najnižji od vseh trgov v regiji, kjer deluje. Dosega manj kot dva odstotka.