Kaj se bo torej zgodilo 9. aprila? Bodo gospodarski, finančni in infrastrukturni ministri, vsi iz kvote SMC-ja, ki stojijo vsak na svojem bregu, le našli skupni jezik?

Kot je za Točko preloma povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek, bo prihodnji teden pristojnemu odboru znova predlagal sprostitev cen kurilnega olja in 100-oktanskega bencina. Po njegovem je trenutek za popolno liberalizacijo idealen, saj so cene nafte zaradi svetovnih presežkov, upočasnitve gospodarske rasti na Kitajskem in močnega dolarja rekordno nizke. Sprostitev cen pogonskih goriv je nujna tudi zato, da se razbije monopolni položaj dveh največjih družb, to sta Petrol in OMV, ki obvladujeta 87 odstotkov trga, in omogoči večja konkurenca. Regulirane trgovske marže, ki so za od 30 do 40 odstotkov nižje kot v sosednjih državah, odganjajo nizkocenovne ponudnike naftnih derivatov, kot je Fe-Trading pod okriljem Hofferja.

Sprostitvi cen goriv še vedno najbolj nasprotuje ministrstvo za finance. Po njihovih ocenah bi bila državna blagajna s tem letno prikrajšana za od 40 do 59 milijonov evrov, in to na račun višjih marž trgovcev, posledično višjih cen goriv in nižjih količin prodanih goriv. Povprečne marže za bencin naj bi se pri bencinu dvignile za od 15 do 50 odstotkov, pri dizelskem gorivu pa za od 45 do 80 odstotkov, naftni trgovci bi s tem dodatno zaslužili med 41 do 83 milijonov evrov. Kratko bi potegnili tudi potrošniki, saj bi se bencin po napovedih ministrstva za finance podražil za od enega do štirih odstotkov, dizelsko gorivo pa celo do 7 odstotkov.

Drugačni so izsledki študije, ki jo je za Trgovinsko zbornico pripravila skupina ekonomistov. Kot je dejal njen soavtor dr. Igor Masten, bi bil priliv v državni proračun zaradi liberalizacije cen naftnih derivatov manjši za od 16 do 25 milijonov evrov na leto, goriva na črpalkah pa bi se podražila le za odstotek ali dva. Ključni dejavnik dviga cen goriv od leta 2010 so trošarine, ki v državni proračun letno prinesejo okoli milijardo evrov, in ne marže trgovcev, ki v končni ceni goriv dosegajo le 6-odstoten delež. Glavni motiv za cenovno regulacijo je javnofinančni, poudarja Masten, ta pa je po njegovem neupravičen in celo brez zakonske podlage. Edini razlog, ki bi upravičeval sedanji način reguliranja cen goriv, bi bile tržne anomalije oziroma pomanjkanje konkurence, tega pa na slovenskem trgu ni, pravi Masten. Državno uravnavanje cene goriv je tudi glavna ovira za vstop neodvisnih, cenovno ugodnih ponudnikov. V primerjavi z Avstrijo, kjer je 500 nizkocenovnih bencinskih črpalk, jih je pri nas bore malo.

Sprostitev cen goriv podpirajo tudi avtoprevozniki. Po besedah predsednika sekcije za promet pri OZS-ju Andreja Klobase pričakujejo za od 20 do 30 centov nižjo ceno za liter goriva v notranjosti države in nekoliko dražje gorivo za tranzitni promet ob avtocestah, podobno kot imajo to urejeno v Avstriji in Nemčiji. Slovenski avtoprevoznik lahko pri enem polnjenju tisočlitrskega tanka v prvi avstrijski vasi za mejo prihrani 1200 evrov, na leto pa kar 15.000 evrov, podobno bi moralo biti tudi v Sloveniji, pravi Klobasa.