Tožilci so trdili, da je proizvajalec zavajal regulatorje, ki so odobrili zahteve za letalo 737 max in urjenje pilotov.

Boeing bo priznal, da je Zvezni upravi za letalstvo zavestno sporočal lažne podatke o ključnem delu programske opreme, ki letalu 737 max omogoča delovanje ob nizki hitrosti.

Sorodna novica Neslavni padec Boeinga: od ponosa Amerike do fiaskov po tekočem traku

Sistem za nadzor letenja je bil vpleten v dve smrtonosni nesreči, in sicer v Indoneziji oktobra 2018 in v Etiopiji pet mesecev pozneje. V prvi nesreči je umrlo 189 ljudi, v drugi pa 157.

Po nesrečah so družine žrtev zahtevale pregon Boeinga. Nekatere družine so prejšnji teden videle dogovor med pravosodnim ministrstvom in ameriškim velikanom in ga označile za do Boeinga prijazen sporazum. Napovedale so izpodbijanje dogovora na sodišču.

V okviru dogovora bo moral Boeing plačati 243,6 milijona dolarjev kazni, priznanje krivde pa bi lahko ogrozilo možnost Boeinga, da z ameriško vlado sklepa dobičkonosne pogodbe, poroča nemški portal Deutsche Welle.

Dogovorjena kazen je druga 243,6-milijonska kazen za Boeing zaradi omenjenih nesreč.

Boeing se bo z dogovorom z ministrstvom izognil sojenju, ki bi pod drobnogled javnosti postavil odločitve podjetja pred nesrečama.

Podjetje se je v okviru dogovora zavezalo, da bo v naslednjih treh letih vložilo najmanj 455 milijonov dolarjev v krepitev programov za zagotavljanje varnosti.

Dogovor, ki bi lahko ob tem tudi olajšal prizadevanja Boeinga, da prevzame podjetje Spirit AeroSystems, pa Boeingu ne zagotavlja imunitete glede drugih incidentov.

Podjetje je namreč pod preiskavo zaradi januarskega incidenta na poletu Alaska Airlinesa, v katerem je z Boeingovega letala odpadel panel z vrati za zasilni izhod.