A vlada se z njim očitno ne strinja. Minister za finance France Križanič je namreč pojasnil, da je vlada pričakovala Veselinovičevo glasovanje proti podaljšanju. Tako bi po Križaničevih besedah o posojilu odločal nadzorni svet in in stekla bi razprava o tem, kako zavarovati nacionalni interes glede Mercatorja.

Ob razlagi, zakaj se je odločil za reprogramiranje, je predsednik uprave NLB-ja povedal, da se kreditni aranžma vleče že od leta 2005, on pa je tako stanje dobil. Potem ko je pretehtal vse dejavnike in tudi vse, predvsem politične, pritiske, ki so jih nad njim izvajali, in potem ko je bil dosežen dogovor, da lahko NLB da oziroma ne da soglasja za prodajo delnic Mercatorja, je pogodbo podpisal. "Za tem dejanjem stojim," je še dodal. Ob tem je dejal, da je največ razmišljal prav, kaj storiti z Mercatorjem.

"Zaseg je postopek, ki traja"
Za zaseg delnic pa se vseeno niso odločili, ker je, tako pojasnjuje Veselinovič, zaseg postopek, ki traja kar nekaj časa. In v tem času bi se lahko zgodilo kaj takega, kar ne bi bilo dobro za Slovenijo. Nato pa je nadaljeval. "Če delnice zasežemo, jih moramo tudi prodati. Ker gre za borzno podjetje, pomeni, da se prodajajo na borzi, kjer jih lahko odkupi vsakdo. Tudi nekdo, za katerega hipotetično ne bi želeli, da jih kupi." Sicer pa vseeno meni, da Infond Holding v 45 dneh, za kolikor so krediti reprogramirani, delnic Mercatorja ne bi mogel prodati. Konec koncev je NLB podaljšanje posojila pogojeval s tem, da bi ob morebitni prodaji Mercatorja banka dala soglasje kupcu.

Veselinovič je pojasnil še, da je nadzorni svet NLB-ja je že sprožil zunanjo revizijo vseh menedžerskih odkupov, tako da bo na naslednjem nadzornem svetu že predstavljeno poročilo.

Vlada odločitve ne podpira
Kljub tej razlagi pa vlada Veselinovičeve odločitve ne podpira. Kot je pojasnil, ima odločitev tudi simbolno vrednost - namesto, da bi slovenske banke v pretežno državni lasti odpirale nove kreditne linije za razvoj, podaljšujejo linije za kreditiranje menedžerskih odkupov, ki so neproduktivni, je pojasnil Križanič.

Prodajo delnic Mercatorja pa vseeno pričakuje, in to 25-odstotno, kar bodo morale izvesti z Laškim povezane družbe, da bodo nehale kršiti prevzemno zakonodajo. Sicer pa vlada ne izključuje možnosti, da bi četrtino Mercatorja odkupila kar sama.

"Obstaja nevarnost za prodajo pod slabšimi pogoji"
Zaseg delnic še najbolj podpira nekdanji minsiter za gospodarstvo Andrej Vizjak. "Če Infond ni sposoben plačevati posojila, bi lahko NLB vnovčil garanacije oziroma zasegel delnce in bi lahko te delnice pozneje bistveno uspešneje prodal," je dejal.

Opozoril je, da zdaj, ko delnice niso zasežene, obstaja večja nevarnost, da bo Infond prodal Mercator še pod slabšimi pogoji. Na vprašanja, zakaj je država sploh prodala Mercator, je Vizjak, ki je bil v času prodaje član vlade, pojasnil, da so Mercator prodali po tržnih cenah. Te cene so bile tudi cene, ki jih je vodstvo, torej Janković, ponujalo za dokapitalizacijo. "Mercator v državni lasti ni najboljša rešitev, Kad in Sod, ki sta urejala prodajo, pa sta ponudbi prepoznala kot optimalno," je še dodal.

Že od včeraj pa je znano, da bo vlada zaradi milijonske nagrade nekdanjemu predsedniku uprave NLB-ja Marjanu Kramarju zahtevala izredno skupščino te banke. Minister Križanič pričakuje, da bo na skupščini govor tudi o reprogramiranju

S. Z.