Turistične bone je vlada uvedla maja v tretjem protikoronskem zakonu. Prejeli so jih vsi prebivalci Slovenije, in sicer mladoletni v vrednosti 50 evrov, odrasli pa 200 evrov. Uporabiti jih je bilo mogoče za prenočitve oz. prenočitve z zajtrkom v nastanitvenih obratih, in sicer od 19. junija do zaprtja nastanitvenih obratov v drugem valu covida-19 konec oktobra.

Vlada je sprva predvidela, da bo bone mogoče uporabiti do konca letošnjega leta, najpozneje za prenočitev s 30. na 31. december. A je premier Janez Janša pred ponovnim zaprtjem hotelov v petem protikoronskem zakonu napovedal možnost, da njihovo veljavnost podaljša vsaj za pol leta, zdaj pa se je vlada odločila, da jih podaljša do konca prihodnjega leta.

Sorodna novica Pet faz rahljanja ukrepov; veljavnost vseh obstoječih podaljšana

Razpoložljivi podatki Finančne uprave RS (Furs) kažejo, da je bilo do 1. oktobra izkoriščenih 883.103 turističnih bonov v skupni vrednosti 113,74 milijona evrov. Vseh upravičencev do bonov je sicer nekaj čez dva milijona, skupna vrednost vseh bonov pa je 356,9 milijona evrov.

Turistični boni so marsikje, zlasti na Obali, v gorskih destinacijah in termah, rešili poletno turistično sezono, drugim destinacijam, zlasti mestnim in tradicionalno bolj priljubljenim pri tujcih, pa skorajda niso prinesli učinka.

Turistično-gostinska zbornica izjemno zaskrbljena zaradi stanja, predlaga več ukrepov za pomoč turizmu

Kljub informaciji o podaljšanju bonov pa so predstavniki številnih turističnih združenj izredno zaskrbljeni zaradi stanja v panogi. V javnem pozivu pristojnim so poudarili, da ukrepi v nedavno sprejetem šestem protikoronskem svežnju sicer turističnim družbam omogočajo "določen obseg pomoči, ki pa glede na obseg krize v turizmu žal ne omogoča prebroditve krize". "Obratovanje panoge je še vedno prepovedano, prihodnost je negotova, strokovne napovedi pa še naprej govorijo o dolgotrajnem, večletnem okrevanju panoge," so zapisali in poudarili, da se v panogi drastično povečuje obseg nezaposlenosti.

"Zadnji podatki Zavoda RS za zaposlovanje navajajo kar 11.365 izgubljenih delovnih mest od marca do novembra 2020. To je več kot 25 % vseh zaposlenih v turizmu! Samo v novembru se je število nezaposlenih povečalo za 19 odstotkov," so opozorili in dodali, da to jasno kaže, da trenutni ukrepi niso dovolj, zato so pripravili še svoje, ki naj jih vlada bodisi vključi v sedmi protikoronski zakonski sveženj bodisi pripravi poseben intervencijski zakon o turizmu.

Med drugim predlagajo posebno obravnavo turizma kot najbolj ogrožene gospodarske panoge: "Med prejemnike pomoči morajo biti vključeni vsi segmenti turizma, in ne samo določene standardne klasifikacije dejavnosti, kot navaja predlog PKP 7." Predlagajo tudi razširitev obdobja pomoči na prve tri mesece prihajajočega leta; zvišanje zgornje meje pomoči s 1000 evrov na zaposlenega, kot je določena v PKP 6, na 2000 evrov; podaljšanje ukrepa čakanja na delo vsaj do 31. marca 2021, pri čemer naj država financira 100 odstotkov stroška; 100-odstotno financiranje ukrepa skrajšanega delovnega časa z osnovo povprečne plače v Sloveniji in izdajo novih bonov, ki bi veljali tudi v drugih segmentih turizma, kot so žičniške naprave, turistične agencije, znamenitosti, gostinstvo.