Kot ugotavlja tednik The Economist, sta razloga za to predvsem dva. Prvi je ultraohlapna denarna politika centralnih bank, zaradi katere bodo obrestne mere še lepo obdobje ostale na ničelni ravni. Američani tako lahko 30-letno hipotekarno posojilo trenutno dobijo po letni obrestni meri 2,9 odstotka, kar je precej manj kot na začetku leta (3,7 %).

Drugi dejavnik je fiskalna politika. Vsaka recesija prinese s seboj večjo brezposelnost in nižje dohodke, s tem pa vse več ljudi ne more odplačevati mesečnih obrokov za posojilo, zato so banke prisiljene zasegati nepremičnine, kar – ob večji ponudbi – njihovo ceno potiska navzdol. Tokrat so bili zaradi epidemije fiskalni svežnji pomoči tako obsežni, da je bil v državah G7 v drugem četrtletju razpoložljiv dohodek gospodinjstev kar za 100 milijard dolarjev višji kot pred pandemijo, čeprav je bilo ob šoku, ki ga je povzročil covid, izbrisanih na milijone delovnih mest. Nekatere države so tudi sprejele posebne ukrepe za zaščito posojilojemalcev in jim denimo omogočile začasen moratorij za odplačevanje dolga.

Sorodna novica Stanovanjske nepremičnine v drugem četrtletju dražje, promet ostaja skromen

Obrestna mera za hipotekarna posojila le 2,35-odstotna
Nepremičninskega buma niso ustavili niti zaostreni pogoji kreditiranja, ki so jih uvedle poslovne banke. Po navodilih centralne banke je že od lanske jeseni podobno tudi v Sloveniji. Kljub vsemu so se cene novih stanovanjskih nepremičnin (stanovanj in družinskih hiš) v drugem četrtletju glede na prejšnje četrtletje v povprečju zvišale za 7,1 odstotka. Tudi pri nas so obrestne mere rekordno nizke, v povprečju je bila ta v avgustu za stanovanjska posojila z ročnostjo nad deset let 2,35-odstotna, potem ko je bila leto prej 2,85-odstotna. Nekatere banke ponujajo tudi manj kot 2,0-odstotno obrestno mero.

Ker je jasno, da bodo centralne banke obresti še nekaj let držale pri dnu, se je letos precej zmanjšal delež posojil s fiksno obrestno mero (pri tej je obrok nekoliko višji, a posojilojemalec mirneje spi, ker ve, da bo ves čas za mesečni obrok odštel isti znesek). Če je bil ta delež v zadnjih letih nad 50 odstotki, je letos upadel pod 40 odstotkov. Mimogrede: Banka Slovenije ocenjuje, da v Sloveniji na trgu stanovanjskih nepremičnin ni znamenj pregrevanja.

Wall Street zadnji teden pridobil 3,3 odstotka
Isti vzroki, ki vplivajo na rast cen nepremičnin po svetu, so v ozadju tudi na delniških trgih. Ti so bili zadnji teden znova v znamenju optimizma, indekse pa so (predvsem v pozitivno smer) premikale novice, povezane z Donaldom Trumpom. Najprej je bilo čutiti olajšanje, ker se je predsednik iz bolnišnice, kjer so ga zdravili zaradi covida-19, vrnil v Belo hišo, nato razočaranje, ker je najavil, da do volitev novih spodbujevalnih svežnjev ne gre pričakovati, in na koncu znova val navdušenja, ko je Trump vendarle vlil upanje, da se bodo republikanci in demokrati kmalu dogovorili o novih fiskalnih spodbudah, ki naj bi po pisanju Wall Street Journala dosegli 1,8 bilijona dolarjev.

Dow Jones je v petih dneh pridobil 3,3 odstotka, kar je najvišja tedenska rast po avgustu. In to kljub temu, da je število novih okužb po svetu doseglo rekordno visoko številko in da številne države uvajajo stroge ukrepe, ki močno hromijo gospodarsko dejavnost. Spet so imele še večji pospešek tehnološke delnice, tako da je indeks Nasdaq poskočil za 4,6 odstotka. Milijarder Carl Icahn je prepričan, da lahko prav zaradi spodbujevalnih ukrepov, ki jih bo kongres sprejel slej ko prej, pričakujemo nadaljevanje bikovskih gibanj: "Nekatere delnice so ovrednotene smešno visoko, a bilo bi zelo drago, če bi se postavili na drugo stran. Nasploh je veliko papirjev, ki so precenjeni, pa se še kar dražijo, vse to le zaradi bilijonskih spodbujevalnih svežnjev."

Bančni sektor poleg naftnega največji poraženec koronakrize
V torek se bo v ZDA začela sezona objav poslovnih rezultatov tretjega četrtletja. Kot je zadnje čase že v navadi, bodo svoje bilance najprej predstavile vodilne banke. Prva bosta na vrsti JPMorgan Chase in Citigroup, v sredo pa sledijo Bank of America, Goldman Sachs in Wells Fargo. Bančne delnice so bile ob epidemiji močno na udaru, huje so jo skupile le delnice naftnih podjetij. S&P-jev indeks bančnih delnic je v primerjavi z začetkom leta trenutno kar za tretjino nižji, medtem ko je S&P 500 v primerjavi s 1. januarjem višji za pet odstotkov. Ob rekordno nizkih obrestih so se bančne marže povsem stopile, dodatno težavo bi lahko povzročala tudi zmaga Joeja Bidna. Če bo namreč res zvišal stopnja davka na dobiček, naj bi po nekaterih ocenah deset največjih ameriških bank to stalo skupaj sedem milijard dolarjev letno.

Tudi naftni trg se ukvarja z vprašanjem, kaj bi lahko prinesla menjava v Beli hiši. Enotna ocena je, da bi Bidnova zmaga verjetno pomenila večjo ponudbo nafte, saj bi ZDA umaknile embargo na izvoz iranske nafte, kar bi pomenilo milijon 159-litrskih sodov dnevno višjo ponudbo. Na dolgi rok bi utegnila zmaga demokratskega kandidata prinesti tudi nižje povpraševanje, če bi seveda Biden uresničil strategijo usmerjanja k bolj zelenim virom energije in če bi ZDA znova pristopile k pariškemu podnebnemu sporazumu. Zadnji teden je bil sicer za trgovce z nafto izrazito bikovski, saj se je cena povzpela za skoraj deset odstotkov. Ključni dejavniki za rast so pričakovanja o skorajšnjem novem ameriškem svežnju fiskalnih spodbud in stavka v norveških rafinerijah, ki je s trga "odnesla" 330 tisoč sodov dnevno.