Zadnje napovedi kažejo, da bo Fed že 16. marca začel cikel zviševanja obresti. Tako je vsaj sklepati po objavi zapisnika po decembrski Fedovi seji (Fed minutes). Po terminskih trgih sodeč naj bi bila verjetnost za marčevski dvig (v vrednosti 25 bazičnih točk) celo 90-odstotna, v preostanku leta pa naj bi ameriška centralna banka vsaj še dvakrat zvišala ceno denarja. Inflacija se namreč še ne umirja, kar velja tudi za Evropo, kjer je bila rast cen v območju evra decembra petodstotna (v Nemčiji pa predvsem na račun 18,3-odstotne rasti cen energentov 5,3-odstotna).

Netflixove delnice padle za desetino
Indeks S & P 500 je leto začel najslabše po 2016, še večje izgube pa je utrpel tehnološki Nasdaq, saj več kot štiriodstotni padec med ponedeljkom in petkom predstavlja največji tedenski padec po lanskem februarju. Tečaji delnic vseh tehnoloških velikanov so zdrsnili, Netflixov za 10 odstotkov, Microsoftov za 6,6, Alphabetov za več kot pet odstotkov. Vlagatelji se umikajo tudi iz tveganih naložb, kot je proizvajalec električnih vozil Rivian (delnice so že za več kot polovico oddaljene od rekordne vrednosti). Tu res lahko govorimo o spuščanju borznega mehurčka (bubble trouble), saj je lani tržna kapitalizacija tega podjetja, ki sploh še ne ustvarja omembe vrednih prihodkov, celo presegla Volkswagnovo.

Rotacija iz tehnoloških v bančne delnice
Precejšnjo razprodajo je opaziti tudi na obvezniških trgih, kar posledično navzgor potiska zahtevane donosnosti teh papirjev. Donosnost 10-letne ameriške obveznice je dosegla 1,8 odstotka, kar je največ po januarju 2021. Ob koncu decembra je bila donosnost 1,51-odstotna. Pri dveletni obveznici je zahtevana donosnost najvišja po marcu 2020 (približno 0,9-odstotna). Podobno je tudi v Evropi. Donosnost nemške desetletne obveznice je še v negativnem območju, a komajda (-0,04 odstotka; največ po maju 2019). Ker bodo očitno obresti le začele naraščati, pa so se prebudile bančne delnice, tako da je ameriški indeks bančnih delnic dosegel rekordno vrednost. Vrednost družbe Wells Fargo se je povzpela za 14 odstotkov.

Brezposelnost v ZDA padla na 3,9 odstotka
V petek je bila pozornost usmerjena tudi k objavi svežih podatkov z ameriškega trga dela. Decembrski prirast novih delovnih mest je bil za polovico nižji od napovedi (199 tisoč namesto 400 tisoč), vendar to ne spreminja pričakovanj, da bo moral Fed agresivneje zaostrovati denarno politiko. Ministrstvo za delo je namreč navzgor popravilo oceno o novoustvarjenih delovnih mestih v prejšnjih mesecih, poleg tega pa je brezposelnost še dodatno upadla, in sicer z novembrskih 4,2 odstotka na 3,9 odstotka. To je najmanj po februarju 2020.

Cene zlata lani nižje za štiri odstotke
Ker je v ZDA inflacija novembra pri 6,8 odstotka dosegla najvišjo raven po letu 1983, bi pričakovali, da bo v takšnih razmerah zablestelo zlato, ki pa v zadnjem času ne opravlja več vloge naložbe, ki ščiti pred inflacijo. V letu 2021 se je njegova cena ob zelo opaznih odlivih iz zlatih ETF-skladov znižala za štiri odstotke, še več pa so izgubile preostale plemenite kovine. Imetniki zlata ne morejo računati na denarni tok, saj zlato ne prinaša dividend ali obresti, ob napovedanem naraščanju realne obrestne mere (Fed bo obresti višal, inflacija pa naj bi se po pol leta znižala na tri odstotke) pa bo zlato še manj privlačno in bi lahko letos padlo na 1650 dolarjev.

Bitcoinu grozi zdrs pod 40 tisoč dolarjev
Precej vlagateljev se je v lanskem letu raje kot za zlato odločalo za bitcoin, ki pa je v zadnjem mesecu v padajočem trendu. Cena je zdrsnila pod 41 tisoč dolarjev, kar je najmanj v dobrih treh mesecih. Tedenska izguba je bila 14-odstotna, tako kot pri delniških naložbah pa naj bi bil v ozadju predvsem strah pred prehitrim zaostrovanjem ameriške denarne politike. Dodatno je ceno zbilo dogajanje v Kazahstanu (kamor so se iz Kitajske preselili številni kriptorudarji), kjer so oblasti ob nemirih ugasnile medmrežje, s tem pa onemogočile rudarjenje bitcoina, kar je zmanjšalo računsko moč omrežja.