Februar je v ameriški borzni zgodovini v povolilnem letu v povprečju najslabši mesec leta in tudi tokrat je bilo opaziti rdečo barvo, čeprav je šlo v prvi polovici meseca še navzgor. S & P 500 je bil 19. februarja na rekordu, nato pa sta ob vse večji volatilnosti sledila zasuk in njegov zdrs pod psihološko pomembno mejo 6000 točk. V zadnjem tednu je ta indeks (ob štiriodstotnem padcu sektorja informacijske tehnologije) izgubil odstotek, potem ko je precej večje izgube omilil spodbuden konec petkovega trgovanja. Vlagatelji so se najprej negativno odzvali na spor med Trumpom in Zelenskim, nato pa prezrli ta diplomatski zaplet.

Slabe novice z nepremičninskega trga
Zadnji makroekonomski podatki so bili v ZDA mešani. Januarski indeks cen izdatkov za osebno porabo PCE, ki je za Fed najpomembnejše merilo inflacije, je na letni ravni porasel za 2,5 odstotka. Decembra je bila PCE-inflacija 2,6-odstotna. Skrbi januarski padec porabe je bil 0,2-odstoten glede na december, z upoštevanjem inflacije pa 0,5-odstoten. To je največji padec po februarju 2021. Ker potrošnik k ameriškemu BDP-ju prispeva dve tretjini, so takšne smernice skrb vzbujajoče. Slabše novice prihajajo tudi z nepremičninskega trga. Prodaja rabljenih hiš je dosegla najnižjo točko v zadnjih dveh desetletjih, višje carine na jeklo in aluminij pa cene nepremičnin poganjajo še bolj navzgor. Freddie Mac, eden ključnih igralcev na trgu hipotekarnih posojil, medtem opozarja, da je število posojilojemalcev, ki zamujajo z odplačili obrokov, celo večje kot med finančno krizo 2008.

Delež "bikov" le še 19-odstoten
Vse večji pesimizem je opaziti tudi pri malih vlagateljih. V tednu do 27. februarja je bilo po anketi Ameriškega združenja malih vlagateljev le 19 odstotkov zasebnih vlagateljev bikovsko razpoloženih, kar je najmanj v skoraj dveh letih. "Medvedov" (torej vlagateljev, ki v prihodnjih šestih mesecih pričakujejo nižje tečaje delnic) je bilo več kot 60 odstotkov. Da se je navdušenje močno poleglo, kažejo vrednosti nekaterih delnic, ki so prej letele v nebo, zdaj pa so daleč od rekorda: rudar bitcoinov CleanSpark se je od vrha odmaknil za več kot 60 odstotkov, MicroStrategy za skoraj 50 odstotkov, Tesla (tržna vrednost je padla pod bilijon dolarjev) za 40 odstotkov, Palantir za dobrih 30, Nvidia za skoraj 20 odstotkov. Nvidii ni pomagala niti objava visokega četrtletnega dobička (+72 % v primerjavi z istim obdobjem leto prej) in prihodka (39,3 milijarde; +78 %).

V klubu treh bilijonov zdaj le še Apple
Kitajski "nizkocenovnik" DeepSeek za zdaj na Nvidio ne vpliva negativno, so pa vlagatelji vse zahtevnejši in opozarjajo na nižjo bruto maržo, ki jo Nvidia napoveduje za tekoče četrtletje (bila naj bi 71-odstotna; analitiki so pričakovali, da bo kakšno odstotno točko višja), in počasnejšo rast prihodkov iz segmenta podatkovnih centrov. Nvidijine delnice so v četrtek (dan po objavi rezultatov) padle za več kot osem odstotkov, s tem pa se je tržna kapitalizacija tega razvijalca čipov, ki so nepogrešljivi pri storitvah umetne inteligence, spustila pod tri bilijone dolarjev (nad to mejo je ostal le še Apple). Prvi mož Nvidie Jensen Huang je zelo optimistično govoril o čipu Blackwell (ta je k skupnim prihodkom prispeval 11 milijard dolarjev) in zatrjuje, da po njem vlada neverjetno visoko povpraševanje.

Evropa deseti teden zapored navzgor
Če je bil na Wall Streetu februar negativen (S & P 500 je izgubil dva odstotka), pa je bilo drugje po svetu drugače. Predvsem kitajske delnice so se na krilih tehnoloških velikanov močno podražile, tako da je osrednji indeks v Hongkongu pridobil več kot 13 odstotkov. Pozitivno razpoloženje je vladalo tudi v Evropi, ki niti zadnji teden ni "popuščala", čeprav je Trump zagrozil s 25-odstotnimi carinami na uvoz iz EU-ja. Indeks STOXX 600 se je na tedenski ravni že desetič zapored gibal navzgor. Februarja je pridobil več kot tri odstotke, newyorški S & P 500 pa je v tem času izgubil poldrugi odstotek. A pot navzgor ni samoumevna. Reutersova anketa je pokazala, da vse večje število evropskih vlagateljev in strategov na domačem trgu pričakuje popravek v prihodnjih treh mesecih, preden bi šli indeksi spet navzgor in v letu 2026 dosegli nove vrhove.

Zlato končalo dolg tedenski niz plusov
Cene zlata so bile v ponedeljek že pri rekordnih 2956 dolarjih, nato sta sledila unovčevanje dobičkov in 2,6-odstotni padec na tedenski ravni, kar je največ po novembru. Hkrati se je prekinil niz osmih zaporednih tednov, ko je zlato pridobivalo vrednost. Še v prejšnjem tednu so se ETF-skladi, ki so kriti z zlatom, pohvalili z največjim tedenskim prilivom po marcu 2022.

Bitcoin zdrsnil pod 80 tisoč dolarjev
Drugačne smernice so pri ameriških ETF-skladih na promptno ceno bitcoina, ki so lani navzgor poganjali ceno bitcoina. Februarja je bilo opaziti bolj kot ne le odlive, največji so bili v torek – bilo jih je za 1,14 milijarde dolarjev. Cena bitcoina je padla tudi pod 80 tisoč dolarjev in bila tako najnižje po novembru. Ob vse večji negotovosti, ki je zavladala svetu, je očitno močno udarilo po najbolj tveganih naložbah, špekulanti, ki so ob preboju meje 100 tisoč dolarjev pričakovali hitro rast bitcoina do novih in novih rekordov, pa so doživeli močno klofuto. Bitcoin se je namreč od rekorda odmaknil za skoraj 30 odstotkov.